Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ior Mba Yange Ve Nger Kwagh u Yesu La

Ior Mba Yange Ve Nger Kwagh u Yesu La

Tese Ônov Ou

Ior Mba Yange Ve Nger Kwagh u Yesu La

KA MAAN we iyol u teman imôngo vea mbagenev ôron kwagh u Yesu u i nger shin takerada kpa?— * Mbagenev ka vea ungwa ér Yesu nger kwagh môm ken Bibilo ga nahan i kpiligh ve iyol kpen kpen. Kpa, mbangeren Bibilo iorov anigheni ôr se kwagh u Yesu kpishi je. Ve mban cii ve lu uma sha ayange a Yesu la, man ve ôr se akaa a Yesu tese ior yô. U fatyô u yilan ati a mbangeren Bibilo mba anigheni mban kpa?— Ve yô lu Mateu man Marku man Luka kua Yohane. Mbagenev mba unyiin mbara yô lu Peteru man Yakobu man Yuda kua Paulu. Kanyi u fe sha kwagh u mbangeren Bibilo mbana?—

De se vande ôron kwagh u mbangeren mba utar, mba ve lu ken mbaapostoli mba Yesu mba 12 mbara. U fa ati ve kpa?— ati ve ér Peteru man Yohane kua Mateu. Peteru nger uwashika uhar hen anmgbianev nav mba ken Kristu. Lu akaa a yange fa ér Yesu ôr shi er la, a ôr ve kwagh sha mi ye. Bugh ase Bibilo, ken 2 Peteru 1:16-18; heen ne Peteru pase er yange un ungwa imo i Yehova Aôndo due sha ôr kwagh a Yesu yô.—2 Peteru 1:16-18; Mateu 17:5.

Apostoli Yohane yange nger ityakerada i Bibilo itian. Lu un tema dondo a Yesu zum u mbahenen tema u yan kwaghyan ve u masetyô vea Ter ve la ye. Yohane shi lu vea Yesu zum u a kpe la. (Yohane 13:23-26; 19:26) Yohane nger takerada môm ken ityakerada i Bibilo i inyiin i í er kwagh u uma u Yesu la, mba yer i ér ityakerada i Ivangeli. Shi yange nger Mpase u Yesu na un la kua uwashika mba ken Bibilo utar, mba i yer ve sha iti na la. (Mpase 1:1) Orngeren Bibilo u sha utar u hingir apostoli u Yesu la lu Mateu. Un vande lun orngohol kpandegh.

Mbangeren Bibilo mba uhar mbagenev mbara yange ve fa Yesu sha gbenda ugen kposo. Ve lu anmgbianev mba Yesu mba sha ngô, ônov mba Yosev man Maria. (Mateu 13:55) Shighe u Yesu hii u pasen kwaghaôndo la, ve lu a hingir mbahenen nav ga. Ve lu henen ér Yesu nyôr ihyundugh sha ci u lu pasen ior kwaghaôndo sha gbashima yum. (Marku 3:21) Anmgbianev nav mban lu unô?— môm ken ve yô lu Yakobu. Ka un a nger takerada u Bibilo u i yer ér Yakobu la ye. Ugen la iti na ér, Yuda. Lu un nger takerada u Bibilo u i yer ér Yuda la ye.—Yuda 1.

Iorov uhar mbagenev mba ve nger kwagh u uma u Yesu yô, lu Marku man Luka. Maria, ngô u Marku, lu a zege-ya ken Yerusalem, ape Mbakristu mba tsuaa mbara kumban, kua apostoli Peteru kpaa yô. (Aerenakaa 12:11, 12) Ken anyom a ken ijime la, hen tugh mbu Yesu er iniongo i Paseka na u masetyô vea mbaapostoli nav la, a̱ shi nan kpa Marku dondo ve yem a ve imôngo ken sule u Gesemane la. Zum u ushoja kôr Yesu la, ve kôr Marku, kpa a osough a yevese, a undu ve a ikyondo i a hua iyol la.—Marku 14:51, 52.

Luka lu ortwer u fan takerada u alaghga hingir orhenen shighe u Yesu kpe kera la yô. Yange tôv kwagh u uma u Yesu vighe vighe nahan a nger kwagh u Yesu wang man shi vough kpaa. Anyom nga kar yô, Luka hingir u zenden imôngo vea apostoli Paulu, shi lu un nger takerada u Bibilo u Aerenakaa la ye.—Luka 1:1-3; Aerenakaa 1:1.

Paulu lu orngeren Bibilo u sha anigheni u nger kwagh u Yesu yô. Un hen kwagh sha ikyev i Gamaliel, orfanatindi u yange za iti kpishi yô. Mbafarishi yange ve yese Paulu shighe u i yilan un ér Saulu la, shi ve tese un kpaa, nahan a kôr mbahenen mba Yesu ihyom shi wa uwegh sha u wuan ve. (Aerenakaa 7:58–8:3; 22:1-5; 26:4, 5) U fa gbenda u Paulu yange va hingir u fan mimi sha kwagh u Yesu kpa?—

Paulu lu yemen ken gar u Damaseku sha u za kôron mbahenen mba Yesu, tsô iwanger i vesen due sha gaegh, pir un ashe. Imo due pine un ér: “Saulu! Saulu! Ka nyi u tevem a icana?” Lu Yesu ôr kwagh a na nahan ye! Yesu kaa a Paulu ér a̱ yem ken Damaseku. Tsô Yesu kaa a orhenen na Anania ér a̱ za lam a Paulu, Paulu maa hingir orhenen u Yesu. (Aerenakaa 9:1-18) Paulu yange nger ityakerada i Bibilo 14, hii sha takerada u Mbaromanu zan zan kighir sha takerada u Mbaheberu.

Ú hii ú ôron ityakerada i Bibilo i í er kwagh u Yesu la vee, shin or hii u ôron we i vee?— Môm ken akaa a dedoo a u er ken uma wou yô, ka u henen kwagh u Yesu u Bibilo i̱ er se la, hii u eren kwagh ne hegen u ú lu iyev ne je.

[Ngeren u shin kpe]

^ Aluer u ngu ôron ngeren ne vea wanye u kiriki yô, anhwange u i kper heen tiônôô ne ka u umbur we ér gba u ú mem, shi u taver nan ishima nana̱ pase u mnenge u nan.

MBAMPIN:

Ka unô ken mbaapostoli mba Yesu yange ve hingir mbangeren Bibiloo?

▪ Mbangeren Bibilo mba uhar mba ve lu anmgbianev mba Yesu mba sha ngô lu an man ana?

▪ Se fatyô u kaan ser alaghga Marku fa Yesu jighilii, kpa Luka yô alaghga fa un jighilii ga sha ci u nyi?

▪ Paulu yange hingir orhenen u Yesu nena?

[Ufoto u sha peeji 25]

Yuda

Marku

Peteru

Mateu

Paulu

Yakobu

Luka

Yohane