Kwaghhir Man Mimi—Mimi U Sha Kwagh U Yesu

U NENGE NENA? AKAAÔRON A A LU SHIN HEEN NE KA A MIMI SHIN KA UKWAGHHIRI?

I mar Yesu sha iyange i Disemba  25.

Mbafankwagh iorov utar za nenge a Yesu sha shighe u i mar un la.

Yesu lu wan u ngô na tswen.

Yesu lu Aôndo iyol na, kpa gema hingir orumace.

Yesu gba lun di or u dedoo tsô ga.

IOR kpishi vea lumun ér akaaôron a a lu sha heen ne cii ka a mimi. Mbagenev di yô, alaghga vea kaa ér taver u fan, a lu akaaôron a mimi shin a lu a mimi ga kpa ve fatyô u fan jighilii ga. Alaghga ve nenge ér vea fa shin vea fa ga kpa, kwagh u kwagh a gbe sha mi jim yô, ka u nan Yesu jighjigh.

Nahan kpa, Bibilo gema ôr kwagh ugen kposo. Bibilo taver se ishima ér se ‘fa Ter wase Yesu Kristu.’ (2 Peteru 1:8) Se mba zough a mfe la sha u timen ken Ivangeli i Mateu man Marku man Luka kua Yohane. Ityakerada i Ivangeli ne pase mimi sha kwagh u Yesu, nahan í wase se u fan mkposo u kwaghhir man mimi. Yô de se nenge nen kwagh u ityakerada i Ivangeli ne i tese sha kwagh u akaaôron a i ter sha heen, á ior ve ne jighjigh a mi la.

IOR NA JIGHJIGH ÉR: I mar Yesu sha iyange i Disemba 25.

KA KWAGHHIR SHIN KA MIMI? KA KWAGHHIR.

Ijiir i môm ken Bibilo kpa ôr kwagh ter iyange shin uwer u i mar Yesu ker jighilii ga. Nahan iyange i Disemba 25 la za va hana? Sha kwagh u takerada u i yer ér The Encyclopædia Britannica la u er yô, mbagenev mba ve senge ér ve mba Mbakristu yô yange ve “soo ér iyange-mar i Yesu ma i zough vea iyange i Mbaroma mbafanaôndoga eren iniongo i ember . . . shighe u hir, zum u tugh ka mbu hii u ngôôr shi iyange kpa i hide i hii u tan kpishi la.” Takerada ne shi kaa ér aeren a sha kwagh u Kirimishi kpishi due ken “uiniongo mba mbafanaôndoga eren sha u ember iyange man tom sule sha shighe u ayange a hir a gbe atô yô.”

 Yesu una lumun a kwagh u i ember mar na sha iyange i Disemba 25 laa? Hen ase sha kwagh ne: Or môm kpa fa iyange i í mar Yesu ga. Ma ijiir i môm ken Ruamabera kpa tese ér se ember mar u Yesu ga, shi ikyav tese ér Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la eren kwagh la kpaa ga. Kpa Bibilo gema tese se iyange i Yesu kpe la jighilii, shi Yesu wa mbadondon un tindi ér ve umbur iyange shon. * (Luka 22:19) Kwagh ne tese wang je ér Yesu soo ér kwagh a gba se sha mar na ga, kpa kwagh a̱ gba se sha ku u yange kpe sha u paan se la.—Mateu 20:28.

IOR NA JIGHJIGH ÉR: Mbafankwagh iorov utar (atesen agen kaa ér ator atar) za nenge Yesu sha shighe u i mar un la.

KA KWAGHHIR SHIN KA MIMI? KA KWAGHHIR.

Alaghga tsô u vande nengen ufoto mba i kper Yesu a lu ankyundan, i gbir un shin anar u haan ilev kwaghyan, mbafankwagh iorov utar ve kase un a uiyua sha ave yô. Kpa, ufoto mban gema tese ka mhen u ior, ve tese kwagh u yange er kpôô kpôô ga.

Ka mimi, ior mbagenev yange ve mough sha Ityoughkitaregh imôngo ve za ve za civir Yesu shighe u lu wanye la. Nahan kpa, mbavannya mban lu ior mba tôvon sha akaa a sha kwavaôndo. (Mateu 2:1; Bibilo i í yer ér The New English Bible; The Bible—An American Translation) Mase zan ve za nenge i gbir Yesu shin anar u haan ilev kwaghyanaa? Ei; lu hen ya ugen ve za nenge a Yesu ye. Ikyav tese wang je ér, yange i mar Yesu tsa kuma iwer imôngo cii ve ve za nyôr hen ape lu la ye.—Mateu 2:9-11.

Sha kwagh u ingyegh ki mbavannya mbara yô, yange ve lu iorov 2 shin 3 gayô 30 shinii? Bibilo pase ga. Alaghga tsô a lu uiyua utar, mba yange ve za na Yesu la i ne ve i hingir u kaan ér ve lu iorov utar ye. * (Mateu 2:11) Mbagenev je yô, ve due a mhen ér hanmô ken mba i senge ér ka mbafankwagh mbara yange nan za u za nengen Yesu sha ityough ki veghertar u nan. Kpa mhen ne due ken Ruamabera ga. Takerada ugen u pasen ngeren mba Ivangeli gema kaa ér, lu “orgen ken derianyom u sha anigheni, u tôvon sha akaa a mbayiase yange due a kwaghhir ne ye.”

IOR NA JIGHJIGH ÉR: Yesu lu wan u ngô na tswen.

KA KWAGHHIR SHIN KA MIMI? KA KWAGHHIR.

I tese wang ken Ivangeli i Mateu man Marku man Luka kua Yohane ér Yesu lu a anmgbianev mba nomso man mba kasev. Ivangeli i Luka ôr kwagh u Yesu ér a lu ‘waniunda’ u Maria, nahan tese je ér Maria mar ônov mbagenev kpaa. * (Luka 2:7) Ivangeli i Marku kaa ér mbagenev ken gar u Nasareti yange ve nenge ér Yesu lu or u sha kwarkyaa ga di er anngôôv nav mba nomso man mba kasev nahan. Nahan ve pine ér: “Ka anngô u Yakobu man Yose man Yuda man Shimon kpaa gaa, anngôôv Nav mba kasev kpaa mba a vese imôngo gaa?”—Marku 6:3; Mateu 12:46; Yohane 7:5.

Er Ivangeli i Mateu man Marku man Luka kua Yohane i pase nahan cii kpa, mbatimen sha akaa a kwaghaôndo za hemen u kaan ér Yesu lu wan u ngô na tswen. Mbagenev due a mhen ér anmgbianev mba Yesu mba nomso man mba kasev mba i er kwagh ve la lu ônov mba anngôôv mba ngô na, Maria. * Mbagenev ker ahaba ér, anmgbianev mba Yesu mbanomso man mbakasev mban lu ônov mba wuhe u Maria mar vea Yosev yô. Kpa gema nenge ase yôô: Yesu yange una lu wan u Maria un tswen nahan kpa, Mbanasareti mbara ma ôr kwagh u ve ôr la yee? Kwagh ugen yô, alaghga Mbanasareti mbagenev nenge sha ashe a ve er Maria wa iyav mbu hanma wan na yô. Yange ve fa dedoo er Yesu lu môm ken ikpela uôn i Maria mar la yô.

IOR NA JIGHJIGH ÉR: Yesu lu Aôndo iyol na, kpa gema hingir orumace.

 KA KWAGHHIR SHIN KA MIMI? KA KWAGHHIR.

Mhen u Aôndo va shin tar va hingir Yesu ken mlu u orumace la due ica gba je, kpa lu sha ayange a Yesu lu shin tar la ga. Mhen ne har sha ityesen i Ter man Wan man Icighan Jijingi ka Aôndo Môm la. Takerada u i yer ér The Encyclopædia Britannica la kaa ér: “Ishember i Ter man Wan man Icighan Jijingi ka Aôndo Môm la ngi ken ityakerada i ken Ikyuryan i He la ga, shin i na mpase ken Ikyuryan i He, u a tese kwagh u ityesen ne tsô kpaa ga . . . Ityesen ne samber kure kure ken atô u uderimbaanyomov imôngo, kpa anyiman lu sha kwagh u ityesen ne kpishi.”

Kwaghaôndo pande icivir i Yesu kpishi sha er a tesen ér Yesu lu Aôndo ken iyol i or yô. * A pande icivir i Yesu nena? Nenge ase ikyav i tesen ne. Mbatomov mbagenev pine iwasen hen orvesen u hen ijiirtom ve, kpa a gema a kaa a ve ér un ngu a tahav mbu nan ve iwasen i ve pin la ga. Aluer kwaghôron u orvesen ve la ka u mimi yô, kwagh ne tese ér orvesen la fa akaa a tahav mbu yen un sha mi yô. Kpa aluer kwaghôron na ka u mimi ga, ngu a tahav mbu una fatyô u eren kwagh u i pin un la kpa a tuna yô, ngu or u tsughun ior.

Nahan, zum u sar mbaapostoli mba Yesu mba uhar u lun sha aan a tagher tagher yô, Yesu kaa ér nyi? Yange kaa a ve ér: “U teman a Mo ken uwegh Agh ku yanegh man ku imesegh yô, ka kwagh Wam er Me na kera ga, kpa ka sha ci u mba Terem A ser ijiir la sha ci ve yô.” (Mateu 20:23) Luun er Yesu ka Aôndo nahan, kwagh u ôr ne ma lu aie ga he? Kpa er Yesu lumun ér ka Or u a hembe un tahav la i lu tom na yô, a ver se ikyav i doon tsung i hiden a iyol ijime, shi a tese ér un ngu kwagh môm a Aôndo ga.

IOR NA JIGHJIGH ÉR: Yesu lu di or u dedoo tsô ga.

KA KWAGHHIR SHIN KA MIMI? KA MIMI.

Yesu pase wang ér un gba lun di or u eren a ior dedoo tseegh tsô ga. Yange kaa ér: “M ngu Wan u Aôndo.” (Yohane 10:36) Ka mimi, hanma or cii kpa nana fatyô u kaan er nan ngu wan u Aôndo. Kpa luun er kwagh u Yesu ôr la lu icugh nahan, ma a hingir nyi oro? Sha kpôô yô, ma a kera lu or u eren a ior dedoo ga, kpa ma a lu icôr or u mbien ior!

Aôndo iyol na er shiada i hemban cii sha kwagh ne. Yange ôr kwagh u Yesu nahan kuma kwa har, ér: “Ngun ka Wan Wam.” (Mateu 3:17; 17:5) Hen ase sha kwagh ne: Ruamabera tese ashighe a imo i Aôndo due sha ôr kwagh i ungwa shin tar la kpuaa tseegh, man ken ashighe la, Aôndo ôr kwa har ér Yesu ka Wan na! Kwagh ne ka ikyav i hemban cii i tesen ér Yesu lu or u un iyol na kaa ér un ngu la.

Ngeren ne pase akaa a mimi a yange u vande fan sha kwagh u Yesu ga yôô? Aluer ka nahan yô, er nena u seer timen ken Ivangeli i jijingi mgbegha Mateu man Marku man Luka man Yohane ve nger la ga? Kwaghhenen la una va u a msaanyol shi u zua a mtsera ker kpaa. Kera ga je kpa, Yesu iyol na kaa ér u fan un kua Ter na sha mimi la ka kwagh u nan or “uma u tsôron.”—Yohane 17:3.

[Ngeren mba shin kpe]

[Ngeren u kiriki/Foto u sha peeji 14 la]

Akaa a Mimi Agen a Alaghga a Kpiligh We Iyol u Fan Yô

Yesu yange lu nyi oro? Yange cier inja iyol kpishi, lu kusususu je gande u una fatyô u zuan kwagh a mba lun sha kwarkyaa gaa? Mbagenev vea na mlumun sha mpin ne ér een. Adooga tsô ka kwagh u a ne ve i kpiligh ve iyol u fan ér Yesu . . .

• zaan uiniongo.—Yohane 2:1-11.

• wuese kwagh.—Marku 14:6-9.

• soon ér mbayev ve va ikyua a na.—Marku 10:13, 14.

• vaa sha ashe a ior.—Yohane 11:35.

• lu or u mhôônom kôron un a ior je la.—Marku 1:40, 41.