Bibilo Ôr Se Hanma Kwagh u i Gbe u Se Fa sha Kwagh u Uma u Yesuu?
Bibilo Ôr Se Hanma Kwagh u i Gbe u Se Fa sha Kwagh u Uma u Yesuu?
Adooga tsô Yesu yange kpe hen ijiir i Golgota er Bibilo i kaa la ga, kpa gema war a war shinii? A shi nan kpa vôso Maria Magedalena shi mar ônov a na shinii? Shin alaghga tsô lu or u soon mkpeyol ga, u palegh hanma iemberyolough cii, shi kwagh na kpa taver ior u kaven shighe u lu uma shin tar laa? A er beer tsô yange tese atesen a a kaha kposo a atesen a se ôron ken Bibilo la shinii?
MBAAHABA mba ior ve keren mban seer a seer ken anyom a a sember karen ne. Kwagh er nahan sha ci u akaa i tesen ken ufiim kua a ior ve ôron ken ityakerada la kpaa. Dugh ufiim man ityakerada i í er akaa a doon-ungwan, kpa a gem a er kpôô kpôô ga ne sha yô, ityakerada man ngeren mbagenev kpishi ôr kwagh u ngeren mba ken derianyom u sha uhar man u sha utar, mba i senge ér ve seer pasen akaa sha kwagh u Yesu, a i dugh ken ityakerada Ivangeli kera yô. Mbamhen mban ka mba mimi kpa? Se fatyô u lun a vangertiôr ser Bibilo ôr se hanma kwagh u a lu u mimi cii sha kwagh u uma u Yesuu?
Cii man se na mlumun sha mbampin mban yô, a hemba wasen se aluer se time sha akaa a vesen atar yô. Kwagh u hiihii yô, gba u se fa kwagh u ior *
mba ve nger Ivangeli la man shighe u ve nger i la kpaa; u sha uhar yô, gba u se fa or u yange nan mgbegha ior u ngeren ityakerada i Bibilo shi maghen i cii hingir takerada môm la man gbenda u nan er kwagh shon yô; man u sha utar yô, gba u se kav akaa agen sha kwagh u ngeren mba i senge ér ve seer pasen kwagh u Yesu kua mkposo u ngeren mba shon vea mba Aôndo na i nger la.I nger Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la Hanma Shighe, man Lu Unô Ve Nger Unu?
Sha kwagh u ngeren mbagenev ve er yô, i nger Ivangeli i Mateu tsuaa, ken inyom i sha anigheni, shighe u Yesu kpe kera la, inja na yô, i nger ivangeli ne er ken inyom i 41 la nahan. Mbafantakerada mbagenev kpishi nenge ér i nger ivangeli ne ken masejime, nahan kpa ior kpishi gema gba zwa môm ér i nger ityakerada i Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la cica cii i bee sha derianyom u hiihii la.
Er ior mba ve nenge kwagh u uma man ku kua mnder u Yesu shin ku la lu uma her yô, vea fatyô u ôron ngeren mba Ivangeli mbara tsembelee, nengen ér kwagh tsume sha mi ga. Shi aluer akaa yange a tsume ker kpa vea pon a. Profesôr F. F. Bruce kaa ér: “Môm ken akaa a vesen a mbaapostoli hii ôron ken kwaghaôndo ve u pasen yô, lu vangertiôr u ve tese sha u ôron ior akaa a ve kpa ve vande fan la; ve kaan a ior ér, ‘Se nenge akaa ne’ tseegh tsô ga, kpa shi ve kaa ér, ‘Er ne kpa ne fe nahan.’ (Aerenakaa 2:22).”
Lu unô ve nger Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika laa? Mbagenev ken a ve lu mbaapostoli mba Yesu mba 12 mbara. Mbaapostoli mban man mbangeren Bibilo mbagenev, er Yakobu, Yuda, man alaghga je yô, Marku nahan, ve lu sha shighe u i ver nongo u Kristu sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la. Mbangeren mban cii kua Paulu kpaa ve lu ken ijoughave vea mbahemenev mba shin tine mba nongo u Kristu u hiihii la. Lu mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem i tsua ve u eren tom u mbahemenev mba shin tine ne ye.—Aerenakaa 15:2, 6, 12-14, 22; Mbagalatia 2:7-10.
Yesu yange gema tom u pasen ior kwaghaôndo shi tesen ve, u yange hii u eren la, wa sha ikyev i mbadondon un. (Mateu 28:19, 20) Je yô a kaa ér: “U nan ongo ne yô, nan ngu ungwan Mo.” (Luka 10:16) Kwagh ugen yô, a tôndo zwa a ve ér icighan jijingi shin tahav mbu tomov mbu Aôndo mbua na ve agee a yange gba u vea lu a mi sha u eren tom shon la. Sha nahan yô, shighe u mbaapostoli shin ior mba ve lu eren tom ikyooso ikyooso vea mbaapostoli mbara tese ikyav i icighan jijingi u Aôndo ngu a ve yô, Mbakristu mba tsuaa mbara lumun a ityakerada i Ruamabera u ken Zwa Grika, í ve nger la ér ka i mimi.
Mbangeren Bibilo mbagenev er shiada sha kwagh u tahav mbu Aôndo na ior mbagenev shi mgbegha ve u ngeren Bibilo la. Ikyav i tesen yô, apostoli Peteru ter uwashika mba Paulu ér ve zua sha “uicighanmbauruamabera mbagenev.” (2 Peteru 3:15, 16) Paulu kpa fa ér lu Aôndo mgbegha mbaapostoli kua Mbakristu mbagenev mba ve lu uprofeti la ve nger Ruamabera u ken Zwa Grika la ye.—Mbaefese 3:5.
Sha nahan yô, ityôkyaa i vesen ngi i tesen ér ngeren mba Ivangeli mbara ka mba mimi shi se fatyô u suur sha mi kpaa. Ka ukwaghhir man ukaaer ga. Ivangeli la lu nomsombaiorov mba Aôndo mgbegha ve sha icighan jijingi na, ve nger yiase i akaa a ve nenge er kpôô kpôô la ye.
Lu An Nan Tsua Ityakerada i í kohol Cii i Hingir Bibilo Laa?
Mbangeren akaa mbagenev senge ér, yange i tsua ityakerada i í kohol cii i hingir Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ken uderimbaanyomov mba ken masejime, sha ikyev i côôci i lun a tahav kpishi igen, i Tor Constantine lu hemen la. Nahan kpa, akaa nga aa a tese mimi ér kwagh lu nahan ga yô.
Ikyav i tesen yô, Profesôr u fan kwagh u yiase i côôci tsembelee, iti na ér Oskar Skarsaune, kaa ér: “Mayange lu mbahemen mba ma côôci shin ma or nan tsua ngeren mba vea lu ken Ikyuryan i He shin mba vea lu ga ye ga . . . Igbenda i yange i kar sha mi u eren kwagh ne lu myer ga, shi igbenda shon lu i kwaghfan kpaa: Ngeren mba sha derianyom u hiihii, mba ior na jighjigh ér ka mbaapostoli shin mbashirentom vea ve imôngo
nger la, i nengen ve ér ka mba se fatyô u suur sha mi yô. Ngeren shin ‘ivangeli’ gayô uwashika mbagenev mba i va nger ve ken masejime la cii, i nyôr a ve ken Ikyuryan i He la ga . . . Yange i kohol ngeren mba mimi mban i bee ica i gba cii ve Constantine va lu uma ye, shi ica i gba cii ve i va mase veren côôci na i lun a tahav kpishi la ye. Lu Mbakristu mba i tôvon ve a ican shi i wuan ve sha ci u jighjigh ve la, ve na se Ikyuryan i He ye, lu côôci i kighir ior sha utaha, i sha ayange a ken ijime la ga.”Profesôr u henen kwagh u Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika, Ken Berding, ôr er yange hii ve i tsua ityakerada i Bibilo yô, ér: “Ka côôci yange i tsua ityakerada i ken Ikuryan i He la ga; hemba doon u kaan ér côôci yange i lumun a lumun a ityakerada i Mbakristu vande lumun a mi ér ka Mkaanem ma Aôndo ma mimi la.”
Nahan cii kpa, lu di Mbakristu mba hiden a ayol a ve ijime mba sha derianyom u hiihii la tseegh tsô yange ve tsua ityakerada i Bibilo yee? Bibilo kaa a vese ér, lu kwagh u injaa ugen u lun a tahav lu er tom ne ye.
Sha kwagh u Bibilo i er yô, môm ken uiyua mba ken jijingi mba sha ivande mba i na nongo u Kristu ken upuembaanyomov mba hiihii la yô, lu u “karen ujijingi.” (1 Mbakorinte 12:4, 10) Nahan i na mbagenev ken Mbakristu mbara tahav mbu hemban uumace agee ken inya sha u ve kav mkposo u lu hen atô u mkaanem ma Aôndo na i nger la man mkaanem ma ma lu ma nav ga la. Mbakristu mba sha ayange a ase ne vea fatyô u lun a vangertiôr ér icighan ngeren u a lu ken Bibilo la yange i lumun un ér ka Aôndo a ne i nger ye.
Ikyav tese ér, yange i kohol ityakerada i Bibilo i mimi ne tsuaa, sha ikyev i gbendatesen u icighan jijingi. Er derianyom u sha uhar lu yemen u za been la, mbangeren akaa mbagenev ôr kwagh sha kwagh u ityakerada i Bibilo i mimi la. Nahan kpa lu mbangeren akaa mbara tsua ityakerada i Bibilo i mimi la ga, yange ve er a er shiada sha tom u Aôndo vande lumun a mi, u mba ve tile sha ityough nagh ve er sha ikyev i jijingi na la tseegh tsô.
Shi ngeren mbatsev kpa mba, mba ve lu ikyav i vesen i i̱ sue ityakerada i Bibilo i mimi, i̱ ior kpishi ve lumun a mi nyian ne yô. Ngeren mbahiihii mba Ruamabera u ken zwa Grika la hemba 5,000; ngeren mban mbagenev lu mba i nger ve ken derianyom u sha uhar man u sha utar la yô. Hii ken derianyom u sha môm zan zan er u sha utar la nahan, lu ngeren mban ior nengen ve ér ka mba mimi shi ve eren ukôpi vev, ve samber a mi ye, lu ngeren mbagenev mba ve er akaa a mimi ga sha kwagh u uma u Yesu la ga.
Nahan kpa, Bibilo iyol i i̱ ngi a ikyav i hemban cii i tesen ér ityakerada i í lu ker la cii ka i mimi. Ngeren mba mimi mban ôr akaa a a zough sha “kwaghôron u dedoo,” u se fatyô u zuan a mi ken Bibilo jimin cii yô. (2 Timoteu 1:13) Ngeren mban ka ve mgbegha mbaôron u soon Yehova shi civir un shi eren un tom, shi ka ve ta ve icin sha kwagh u mbaimev man mcivir u azôv kua mcivir u akaa a i gbe a gba la. Ve ôr yiase i mimi shi kwaghôron u profeti u a lu ker la kpa ka u mimi. Shi ka ve taver mbaôron ishima u soon uumace mbagenev. Ityakerada i Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ngi a mkaanem ma hemban doon cii. A fatyô u zuan a mkaanem mara ken ngeren mba ve er akaa a mimi ga sha kwagh u Yesu la ga.
Ngeren mba Ve Er Akaa a Mimi Ga sha Kwagh u Yesu la kaha Kposo Nena?
Ityakerada i í er akaa a mimi ga sha kwagh u Yesu ne ngi kposo a ityakerada i Bibilo i mimi i Aôndo a na i nger la. Yange i nger ityakerada i mimi i Bibilo i Aôndo mgbegha ior nger la ica i gba cii ve i va mase ngeren i mimi ga i mbagenev ve hen ér i seer pasen kwagh u Yesu la, er ken atô u derianyom u sha uhar la nahan ye. Kwagh u ityakerada i mimi ga ne i er sha kwagh u Yesu man kwaghaôndo u Mbakristu la kaha a kwagh u Ruamabera u Aôndo a ne i nger la a er yô.
Ikyav i tesen yô, i nger akaa a tan hindi iyol ken takerada u mimi ga, u i yer ér Gospel of Thomas (Ivangeli i Toma) la, ér lu Yesu ôr akaa shon ye. Takerada ne pase ér Yesu kaa ér una gema Maria una hingir nomsoor sha er una fatyô u nyôron sha Tartor u sha yô. Takerada u Infancy Gospel of Thomas (Ivangeli i Toma sha ci u Mbayev) di pase kwagh u Yesu ér, lu wanye u vihin tu tsung, u er wanye ugen zua a ku sha apera yô. Takerada u Acts of Paul (Aerenakaa a Paulu) man u Acts of Peter (Aerenakaa a Peteru) di shiishi ôron ér gba u or nana yav a kwase ga, shi ityakerada ne ôr kwagh u mbaapostoli ér ve lu taver kasev asema ér ve pav a noov vev. Takerada u Gospel of Judas (Ivangeli i Yuda) di ôr ér Yesu lu sen mbahenen nav sha ci u msen u ve er hen Aôndo sha kwaghyan u ve soo u yan yô. Mbamhen mban cii kaha kposo a akaa aa á lu ken ityakerada i Aôndo mgbegha ior nger la.—Marku 14:22; 1 Mbakorinte 7:3-5; Mbagalatia 3:28; Mbaheberu 7:26.
Ityakerada i mimi ga ne kpishi ôr ka akaa a ior mba i yer ve ér Gnostics ve ne jighjigh a mi, mba yange ve ôron ér Yehova, un u a gbe akaa cii la ka Aôndo u doon inja ga la. Shi ve na jighjigh ér mnder u shin ku ka kwagh u sha injakwagh, man hanma kwagh u i nengen a mi sha tar cii doo ga, shi ka Satan yange due a kwagh u ivaa i eren kua mar kpaa ye.
I kaa ér ka ior mba i er kwagh ve ken Bibilo yange ve nger ityakerada i mimi ga ne igen ye, kpa ka aie cica cii. Yange ior zua a zua zwa ve i wa ityakerada ne ken Bibilo ga ye shinii? Orgen u a hen kwagh u ityakerada i mimi ga ne tsembelee yô, iti na ér M. R. James, a kaa ér: “Or môm kpa zua zwa ér i de we ityakerada ne ken Ikyuryan i He ga ze: lu akaa a mimi ga a ityakerada shon ôr la na ve i wa i ken Bibilo ga ye.”
Mbangeren Bibilo Ta Icin sha Kwagh u Mvende u Vendan Mimi u Ayange a ken Hemen
Bibilo ta icin ken ityakerada i Aôndo a ne i nger la sha kwagh u mvende u vendan mimi u lu ica a gba ga tsô una va sha u va hôngor nongo u Kristu la. Sha kpôô yô, mvende u vendan mimi ne vande hiin ken derianyom u hiihii la, kpa mbaapostoli yange un u samber. (Aerenakaa 20:30; 2 Mbatesalonika 2:3, 6, 7; 1 Timoteu 4:1-3; 2 Peteru 2:1; 1 Yohane 2:18, 19; 4:1-3) Acin a tan ne ta iwanger sha ngeren mba nyiman atesen a Yesu, mba i hii u duen a mi shighe u mbaapostoli kpe kera la.
Sha mimi yô, alaghga mbafantakerada man mbatimen sha akaa a mbayiase vea nenge ngeren mban ér ka mbatsev shi doo u a tese icivir sha a ve. Kpa gema hen ase sha ikyav i tesen ne: Tôô ase wer, mbafantakerada mbagenev nyian kohol ngeren mba i er akaa a mimi ker ga yô, alaghga je yô, ve zua a ngeren mban ken umagazin mba wan ior tser kua ken ityakerada i ukwaghaôndo mba eren akaa a mbaimev, nahan ve za koso ngeren mban ken iyou i koson akaa a injaa. Shighe una karen yô, ityakerada ne ia hingir ngeren mba mimi man mba or nana fatyô u suur sha mi yôô? Aluer anyom kar er 1,700 nahan yô, mbaaie man agbilinakaa a i er ken ityakerada la vea hingir akaa a mimi sha ci u ityakerada shon tsa yumun?
Mayange ga! Kape mbamhen mba i dugh a mi ér Yesu yange vôso Maria Magedalena kua akaa agen a tan hidi iyol, a i er ken ityakerada i mimi ga, ior ve senge ér i seer pasen kwagh u Yesu la kpa i lu je la. Er ityakerada i mimi i lu yô, doo u ú na i mimi ga la jighjigh? Hanma kwagh u Aôndo a soo ér se fa sha kwagh u Wan na cii ngu ken Bibilo, i í lu ngeren u se fatyô u suur sha mi la.
[Ngeren u shin kpe]
^ Ityakerada ngi 66 i ior kpishi ve lumun ér ka ityakerada i Bibilo, í ikyav i tese kpeher kpeher ér ka Aôndo yange na i nger i yô, shi a fatyô u ôron kwagh u Mkaanem ma Aôndo, undun ityakerada ne ken inya ga.
[Kwaghkperan/Foto u sha peeji 26 la]
(Wea soo u nengen a foto u tesen ijiir la yô, nenge ken takerada)
UMA U YESU MNGER U NGEREN VEGHER MNGER U NGEREN
U BIBILO U KEN ZWA ITYAKERADA I MIMI GA I IOR GRIKA LA VE SENGE ÉR I SEER PASEN KWAGH U YESU LA
Iyom i sha 2 C.S.Y. Iyom i 33 41 98 130 300
[Ngeren u pasen orngeren]
Kenneth Garrett/National Geographic Image Collection
[Foto u sha peeji 28 la]
Apostoli Paulu yange er uivande, je yô, nder or shin ku kpaa, sha u tesen ikyav i vesen ér jijingi u Aôndo lu a na shi wase un u ngeren ityakerada i a nger la