Ú Cie Mbakpenevee?

IOR kpishi ka a pine ve mpin ne yô ve na mlumun zevera ér, “Ei. Me cia mbakpenev mer nyi?” Ve na jighjigh ér mbakpenev mbara kpe kpum kpum. Nahan cii kpa, ior umiliôn umiliôn na jighjigh ér or ka nana kpe yô, jijingi u nan a due, nan za lu uma ken tar u ujijingi.

Ior kpishi ken tar u Benin, u u we ndor a tar u Najeria la na jighjigh ér, mbakpenev vea fatyô u hiden va wuan ior mba hen tsombor ve. Ior mba ken tar la ka ve tee akaa a ve shin ve gba anzô ve za yam uzendenya mba vea sôr akombo a mi shi vea er uiniongo sha u wamen ior vev mba ve kpe mbara yô. Mbagenev nyôr iyol ken akombo a sôron, man ieren ne tese ér or ka nana kpe yô, jijingi u nan a kpe ga, shi jijingi shon una fatyô u lamen a mbaumav kpaa. Akaa a cieryol er ior mbagenev, a ve ne jighjigh ér ka ujijingi mba mbakpenev ve er ve a yô.

Orgen u imba kwagh ne i er un yô lu Agboola, un ngu ya ikyua a ijoughtar i tar u Benin man u Najeria. A kaa ér: “Ior mba hen ijiir yase soo kwagh u akombo a eren kpishi. Or ka nana kpe yô, i ôô ikyom i nan sha u wan nan agoyol a za lun uma ken jijingi. Ashighe kpishi yange a ôô ikyom i or a bee yô, m za kura akembe a icahur a i er ikyom shon a mi la m nungwa ahu agen sha mi m kume. Nahan m shighe sha gbuuka wam u yaren ikyôr a mi, maa m yila iti i inyam i m soo u tan la genger genger. Ambaakaa ne nahan dumbur shi ka inja er nga wasen ior kpaa nahan. Nahan kpa, akombo a eren agen yange a cier iyol kpishi.

“Zum u ônov av mba nomso uhar kpe sha gbenda u cimin mo yô, ishima gba kaan mo ér ka ormbatsav nan woom ônov ye. Tsô m mough m za hen orbeenyol ugen u i fe un ér ngu a tahav mbu ahiriv kpishi yô, mer a za pasem aluer kwagh u ishima i lu kaan mo ne ka mimi yô. Nahan a kaa a mo ér ka mimi. Man u hemban vihin je yô, organden ne kaa a mo ér ônov av mba ve kpe mbara mba ken tar u ujijingi, mba keen ér or u a woo ve la a kpe vea hingir ikpan na. Orbeenyol ne shi kaa a mo ér wan wam u nomso u sha utar la kpa una kpe imba ku ne. Ayange nga kar kpuaa yô, wan wam ne maa saa ku.”

Shighe kar kpuaa yô, Agboola zua a John, Orshiada u Yehova ugen ken tar u Najeria, u u we ndor vea tar na la. John pase un mlu u mbakpenev, man akaa a a ôr un la cii har sha Bibilo. Akaa a Agboola ungwa la gema uma na. We kpa aa fatyô u geman uma wou.

Mbakpenev mba Umaa?

Ka an nana na mlumun u hemban kuman ken ato sha mpin nee? Ka ma orakombo u i fe nan ér nan ngu a tahav kpishi ga. Kpa ka Yehova, u a gbe akaa a uma cii, “a a lu Sha, man a a lu shin tar kpaa, a i nengen a mi la kua a i nengen a mi ga la” una fatyô u nan mlumun sha mpin ne ye. (Mbakolose 1:16) A gba mbatyomov ér ve lu sha, ior man uzendenya di a gba ve ér ve lu shin tar. (Pasalmi 104:​4, 23, 24) Ka Un a lu imbor i uma ye. (Mpase 4:11) Nenge ase kwagh u Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la i er sha kwagh u kuugh yô.

Ka Yehova yange hii ôron kwagh u kuugh ye. Yange ta Adam man Ifa icin ér, aluer ve hemba un ato yô, vea kpe. (Genese 2:17) Yange ôr kwagh ne nahan ver ishigh ér nyi? Yehova kaa ér: “U ngu vuulevu, nahan ú shi ú hide ú hingir vuulevu.” (Genese 3:19) Or ka nana kpe yô, nan hôr nan hide nan hingir vuulevu. Nahan uma u nan a kure.

Adam man Ifa yange ve hemba atô sha apera, nahan i ôr ve ijiir i kuugh. Nahan kpa, lu ve  ve hii kpen ga. Lu wan ve Abel. Anmgbian na u vesen, Kain, yange wua un. (Genese 4:⁠8) Kain yange cia ér anngô na u un woo la una hide a va oo iyev sha a na ga. Kpa gema lu cian kwagh u mbaumav vea er un yô.​—⁠Genese 4:​10-16.

Anyom nga kar uderi imôngo yô, mbafankwagh mbagenev va ôr Tor Herode ér i mar “Tor u Mbayunda” hen haregh na, nahan ishima vihi un kpishi. Er Herode soo ér una wua wan u una va hingir tor ne kpee yô, a tindi ér i za wua mbayevnomso mba ve lu ken Betelehem la cica cii, hii sha mba ve lu anyom ahar kua mba ve yina nahan kpaa. Kpa ortyom va kaa a Yosev ér a tôô Yesu kua Maria a “yem ken Igipiti.”​​—⁠Mateu 2:​1-16.

Herode va kpen yô, ortyom la shi kaa a Yosev ér a hide ken Iserael, “gadia mba ve lu keren Wan ne a ku [la] . . . kpe kera.” (Mateu 2:​19, 20) Ortyom u un iyol na lu jijingi la fa ér Herode kera ngu a tahav mbu bulan Yesu ga. Yosev yange cia Tor Herode u kpe kera la ga. Kpa gema lu wan na, Arekilau, u vihi tu kpishi la Yosev lu cian ye. Nahan Yosev hide a tsombor na kar za tema ken Galilia, kera lu ken tiôntar u Arekilau lu hemen la ga.​—⁠Mateu 2:⁠22.

Akaa a se er sha heen ne cii wase se u fan er mbakpenev ve lu a tahav ga yô. Nahan yô, se ta iwanger sha kwagh u yange er Agboola la man ambaakaa shon a a lu eren mbagenev la nena?

“Azôv,” Shin Ujijingi mba Hôngorouv

Shighe u Yesu gande or la, a tagher a ujijingi mba bov. Ujijingi mbara mba nengen a Yesu yô, ve fa, ve yila un ér “Wan u Aôndo.” Yesu kpa fa ve. Yange ve lu ujijingi mba mbakpenev ga. Yesu yila ve ér “azôv,” shin ujijingi mba hôngorouv.​—⁠Mateu 8:​29-31; 10:8; Marku 5:⁠8.

Bibilo ôr kwagh u ujijingi mba ungwan imo i Aôndo shi i̱ ôr kwagh u ujijingi mba yange ve hemba un ato la. Takerada u Genese kaa ér, Yehova yange zenda Adam man Ifa, mba ve hemba un ato la ken sule u Eden kera, nahan gema ver ucerubi shin mbatyomov vegher u sha ityoughkitaregh ki sule la ér ve kuran u, or nana de nyer ker ga. (Genese 3:24) A shi nan kpa, lu kwa u hiihii u uumace nenge a ujijingi sha ashe ve je ne.

Shighe kar yô, mbatyomov mbagenev va shin tar, va gema hingir uumace. Yehova yange tindi ve shin tar ér ve za er ma tom ga. Yange ve “undu ijiir ve i teman jim,” i ken jijingi la. (Yuda 6) Ve er kwagh ne sha u kuren asaren a ve. Ve va vôso ônkasev ve mar ônov mba cieryol, i yilan ve ér Akôraior. Akôraior ne man uter vev mba hembanato mbara iv tar cii a ipila man asorabo a vesen agenegh. (Genese 6:​1-5) Yehova yange sôr mzeyol ne sha u van a Mngerem ma Deemee sha tar u sha ayange a Noa la. Mngerem man yange ma tim aferaior cica cii, nomso man kasev kua akôraior ne kpaa. Mbatyomov mbara di yô, lu nyi i er ve?

Mngerem ma Deemee mara yange ma na ve hide ve yem sha. Nahan kpa, Yehova kera lumun ér ve hide sha “tahav vev mbu i ver ve sha mi hiihii la ga.” (Yuda 6) Bibilo kaa ér: “Mbatyomov mba Shaav mba ve er isholibo la kpaa Aôndo tange ve ga, A gbihi ve ken Tartaru ken ahungwa a imegh sha u kuran ve zan zan shighe u ijir ia kuma yô.”​—⁠2 Peteru 2:⁠4.

Ma ijiir ngi i i yer ér Tartaru ga; kpa ka myange u i yange mbatyomov mban u eren akaa agen, vough er ka a wuhe or ken purusu ve nan  kan shio u eren akaa agen a yange nan vanden eren la nahan. Azôv ne aa kera fatyô u geman hingir uumace ga, kpa nga a tahav mbu nzughul a asema a ior kua uuma vev kpaa. Vea fatyô u nyôron ken ior man ishôso. (Mateu 12:​43-45; Luka 8:​27-33) Shi ka ve tsugh ior ér ve mba ujijingi mba mbakpenev. Sha ci u nyi? Ka ve er nahan sha u ior ve de civir Yehova sha gbenda u a soo la ga yô, shi ve de fe mlu u mbakpenev jighilii ga.

Gbenda u Se Hemba Mciem Yô

Agboola yange nenge ér akaa a Bibilo i er sha kwagh u kuugh man mlu u ujijingi la cii nga shami. A mase kaven ér gba u una seer fan Bibilo. Tsô, a hii u ôron Bibilo man ityakerada i pasen Bibilo vea John. Nahan Agboola mase fan ér ônov nav mba yange ve kpe mbara mba yaven a yav shin uwar, mba ken tar u ujijingi mba keghen ér or u yange wua ve la a kpe vea hingir ikpan na ga. Fe nahan yô, a zua a msurshima kpishi.​​—⁠Yohane 11:​11-13.

Agboolo shi kav er i gbe u una dugh ave sha kwagh u akombo a eren sha elegh elegh yô. Nahan a nande ikyav nav mbi akombov la cica cii. (Aerenakaa 19:19) Anterev nav mbagenev ta un icin ér ujijingi vea bula un kpee. Kpa Agboola cia ga. A dondo kwaghwan u a lu ken Mbaefese 6:​11, 12 la, ér: ‘Huwa nen ikyav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol, gadia se mba nôngon ityav a ujijingi mba aferev.’ Ikyav mbi utyav mbi Aôndo mbin yô, ka mimi man perapera man ivangeli i bem man jighjigh u nan man sanker u jijingi, ka Mkaanem ma Aôndo je la. Ikyav mbi utyav mbin due hen Aôndo man mbi a tahav kpaa!

Agboola yange den kwagh u akombo yô, azende a na man anmgbianev nav gba nyaghen un. Nahan kpa, Agboola zua a azende a he ken Iyou i Tartor i Mbashiada mba Yehova i hen ningir na la. Azende a na a he ne na jighjigh a atesen a Bibilo.

Agboola fa hegen ér ica a gba ga tsô Yehova una ese iferkwagh sha tar kera, shi azôv kpa una yange a, aa kera lu a tahav mbu eren ma kwagh ga. Ken masejime yô, una tim a. (Mpase 20:​1, 2, 10) Aôndo una va nder “mba ve lu shin iwar cii” vea lu uma shin tar. (Yohane 5:​28, 29) Ve yô, a lu Abel man ônov mba ishôôgh mba Tor Herode yange wua la kua ior umiliôn umiliôn mbagenev. Agboola na jighjigh ér ônov nav mba utar mbara kpa a va nder ve. Ior ou mba ve kpe mbara kpa, alaghga a va nder ve. Mba a va nder ve mbara cii vea pase se ér hii hen shighe u ve kpe la zan zan va ar hen shighe u i nder ve la, ve fa kwagh môm môm ga; yange a er ma iniongo sha ku ve kpa ve fa ga.

Ityôkyaa ngi i u cia mbakpenev ga. Kpa gema lu a ishimaverenkeghen wer, shighe ngu van u u va hide u lu imôngo vea ior ou mba ve kpe mbara yô. Kpa er u lu keghen shighe la yô, er nan u hen Bibilo hegen sha er u seer jighjigh u nan wou ga? Kohol imôngo a ior mba ve ne jighjigh a kwagh u Bibilo i tese la. Aluer u ngu eren akombo, a lu nyityô akombo kpa, de fele je. Kura iyol sha ikyev i azôv sha u ‘huwan ikyav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol.’ (Mbaefese 6:11) A doo Mbashiada mba Yehova kpishi u wasen we. Mba henen Bibilo a ior sha uya vev gbilin, ken takerada u i yer ér Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la. *

Agboola kera cian mbakpenev ga, shi a fa u hendan a azôv kpaa. A kaa ér: “M fa or u nan woo ônov av mba utar mbara jighilii ga. Kpa er m lu civir Yehova ne, m mar ônov mbagenev utaankaruhar. Or u ken jijingi môm nan ngu a bula ve ga.”

[Ngeren u shin kpe]

[Foto u sha peeji 14]

Kain yange cia ér anmgbian na u saa ku la una or iyev sha na ga

[Mkaanem ma sha peeji 15]

Agboola kera cian mbakpenev ga, shi a fa u hendan a azôv kpaa