Tese Ônov Ou
Timoteu Yange Wa Iyol u Eren Tom
“U WA iyol vee?” I lu nahan or pine u mpin ne vee?— Or u yange nan pine u mpin ne la nan soo u fan aluer u wa agoyol u eren ma kwagh yô. U tesen ikyav yô, alaghga yange nan soo u fan aluer wea lu a ityakerada you i henen kwagh yô. Shin wea ôr ijiir i í gbe u ne hen la yô. Ngeren ne una wase se u nengen er Timoteu yange wa iyol yô.
Timoteu shi lu a ishima i eren kwagh kpaa. Ka a kaa ér or ngu a ishima i eren kwagh nahan mba kaan ér nyi?— Zum u i lôhô Timoteu ér a̱ va icivir Aôndo yô á er kwagh er orcivir Aôndo ugen u yange kaa ér: “Mo ne, tindim” la. (Yesaia 6:8) Er Timoteu wa iyol u eren Aôndo tom shi lu a ishima i eren un tom yô, uma na doo kpen kpen. U soo u fan kwagh u uma u Timoteu kpa?—
Yange i mar Timoteu ken gar u Lisetera, gar ne lu ica a Yerusalem. Ngô na Unise, man ngô na u tamen Loisi yange ve henen Icighanruamabera kpoghuloo. Ve hii u tesen Timoteu Mkaanem ma Aôndo shighe u lu anikyundan la je.—2 Timoteu 1:5; 3:15.
Alaghga lu shighe u Timoteu lu anyom pue kar la, apostoli Paulu man Barnaba za ken Lisetera zum u ve due gôgô zende ve u hiihii u pasen kwagh la ye. Alaghga lu shighe u ngô u Timoteu man ngô na u tamen hingir Mbakristu je ne. U soo u fan mzeyol u Paulu man Barnaba yange ve tagher a mi yôô?— Ior mba hen ijiir ne mba ve soo kwagh u Mbakristu ga la ta Paulu awen, kpera un due a na ken won gar. Ve hen ér a kpe.
Mba yange ve na ityesen i Paulu jighjigh la cii za kase un, maa a mough. Kper nan maa Paulu due vea Barnaba ve yem ijiir igen, kpa ve ngôôr ga tsô shi ve hide ken gar la. Mba hidi yô, Paulu na kwaghôron, kaa a mbahenen ér: “Ka sha atsan kpishi keng je man sé nyôr ken tartor u Aôndo ye.” (Aerenakaa 14:8-22) U fa inja i kwagh u Paulu ôr ne kpa?— Lu kaan wener ior vea nzughul a mbacivir Aôndo. Anyom nga kar yô Paulu nger Timoteu washika wener: ‘Mba i sar ve pe civir Aôndo cii, á tôv ve a ican.’—2 Timoteu 3:12; Yohane 15:20.
Paulu man Barnaba yange mba moughon ken Lisetera Aerenakaa 15:40–16:5.
yô, ve hide ken ya ve. Iwer ngi kar yô, Paulu tsua Shila ér a̱ za zende vea na, nahan ve hide ve gba za taver mbahenen mba hev ishima sha ajiir a Paulu vande zan la. A shi nan kpa saan Timoteu iyol kpishi zum u Paulu shi hide za ken Lisetera la! Man yange hemba saan un iyol shighe u Paulu lôhô un ér a gema zenden vea na man Shila la. Timoteu lumun mlehe ne. Yange wa iyol shi lu a ishima i zan zende la a ve kpaa.—Ve mba utar mban ve mough zende la, ve zende umai kpishi maa ve nyôr tso. Mba peren zegemnger yande la yô, ve zende ve yem ken gar u Tesalonika ken tar u Grika. Ior kpishi hen ijiir ne hingir Mbakristu. Kpa asema vihi mbagenev, tsô ve kohol ior kpishi ve hingir num ken gar. Er ve soo u wuan Paulu man Shila man Timoteu yô, ve due gar la imbusu ve yem ken Berea.—Aerenakaa 17:1-10.
Ishima nyian Paulu sha kwagh u mbananjighjigh mba hev mba ken Tesalonika la kpishi, nahan a tindi Timoteu ér a hide a za ken gar la. U fa ityôkyaa kpa?— Paulu pase Mbakristu mba ken Tesalonika ityôkyaa wener: ‘Sha u a̱ taver ne asema man shi a̱ nyôôso ne sha u ma or môm nana̱ de yen ishima ga yô.’ U fa er i hii ve Paulu yange tindi Timoteu ityom i ia fatyô u van un a ku shin er Timoteu lu wanye nahan kpa?— Ityôkyaa yô mbaahendanev mba ken gar la fa Timoteu tsembelee ga, shi Timoteu kpa lu a ishima i zan ityom ne. Ka er Timoteu lu wanye u taver ishima ve fatyô u zan ityom ne ye! Yange za nenge mbahenen mba hev mban nahan nyi i eree? Timoteu hidi yô, a pase Paulu er Mbatesalonika ve lu a jighjigh u nan kpishi yô. Tsô Paulu nger ve washika kaa ér: “Asema sur se sha kwagh wen.”—1 Mbatesalonika 3:2-7.
Timoteu za hemen u eren tom vea Paulu kuma anyom pue. Lu hen shighe ne i kôr Paulu i wuhe ken purusu ken Roma ye. Tsô Timoteu u i sember dughun un ken purusu la za lu vea Paulu imôngo. Shighe u Paulu lu ken purusu la a nger Mbafilipi washika, alaghga lu Timoteu wase un u ngeren washika ne ye. Paulu kaa ken washika ne wener: ‘M ngu veren ishima u tindin Timoteu her a ven, gadia m kera ngu a orgen u nan lu jighjigh, u nana hemba eren ne tom a na ga.’—Mbafilipi 2:19-22; Mbaheberu 13:23.
Mkaanem ma Paulu ôr ne yange ma a na a saan Timoteu iyol kpishi! Kwagh u Timoteu doo Paulu ishima je zua ga, sha ci u Timoteu wa iyol u eren tom shi lu a ishima i eren tom kpaa. Se na jighjigh ser we kpa u lu a ishima i eren tom er Timoteu nahan.