Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Mpaa Wen Mgbôghom Ve”!

“Mpaa Wen Mgbôghom Ve”!

“Nenge nen sha, kende nen ityouv sha, gadia mpaa wen mgbôghom ve.”—LUKA 21:28.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 133, 43

1. Lu akaa a nyi er ken inyom i 66 laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

TÔÔ a ase wer yange u lu Orkristu ken Yerusalem ken inyom i 66 la. Akaa kpishi lu eren u lu nengen. Hiihii yô, ortom u Roma u vesen ugen za kura utalenti 17 mba ken icighan akwati u inyar u ken tempel la yem a mi. Maa Mbayuda mough gba eren ayôôso, sôngon shoja i Mbaromanu i lu ken Yerusalem la, sha u tesen ér ve kera soo ér Mbaroma ve hemen ve ga. Kpa Mbaroma er kwagh sha ikyaa ne fese je. Ken atô u iwer itiar tseegh, Orroma ugen u lu Gomna yô, hemen shoja i kuman er 30,000 nahan va kase Yerusalem. Fese je, shoja mban za nyôr ken akôngo a gar u Yerusalem, nahan Mbayuda mbahembanato mban yevese za yer ken tempel. Maa shoja i Mbaromanu hii u hemben igyar i tempel la ken won! Mciem gba ior mba ve lu ken gar la cii iyol. Er u nenge akaa ne cii lu eren la, yange a lu u nena?

2. Ka nyi yange gba u Mbakristu vea er ken inyom i 66 la, man lu nyi i na ve ve fatyô u eren kwagh ne?

2 Akperan nga ga, yange u umbur mkaanem ma Yesu ma Orivangeli Luka nger la, ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve.” (Luka 21:20) Nahan kpa, adooga u pine wer, ‘Ka nyi me er ve a tese ér m ngu ungwan icintan kua kwaghwan laa?’ Shi Yesu kaa ér: “Zum la mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo; mba ve lu ken atô u gar yô, ve̱ due ken won; man mba ve lu ken akôngo a gar la kpaa ve̱ de kera nyer kimi ga.” (Luka 21:21) Kpa u er nan ve u due ken Yerusalem u shoja kpishi kase un laa? Maa kwagh u kpilighyol ugen er. U nenge sha ashe ou, er i shoja i Mbaromanu kura ikyav hide gba yemen yô! “I pande ayange” a Mbaroma va kase Yerusalem la, er i tsengaôron nahan. (Mat. 24:22) Kpa hegen u zua a ian i dondon kwaghwan u Yesu la. Fese je, u due u yem sha iwo, ifi u Yordan yande la, vea Mbakristu mbajighjigh mbagenev mba hen gar la cii, kua angarev mba ve kase un la. * Maa ka ker ken inyom i 70 la yô, shoja i Mbaromanu igen mough va ta nom sha gar u Yerusalem la, tim un kera. Kpa we yô, u war sha ci u u ungwa kwaghwan u Yesu la.

3. Ka nyi ica a gba ga tsô Mbakristu vea tagher a mini, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Ica a gba ga tsô, hanma wase nana tagher a imbakwagh ne. Yesu yange ta Mbakristu icin sha kwagh u mtim u Yerusalem tseegh ga, kpa tôô kwagh u er sha ayange a mbaapostoli la kar sha kwagh u una va er shighe u “zegecan” una ande byugh la. (Mat. 24:3, 21, 29) Kpa loho u dedoo u u lu yô, “zegeikpelaior” ia war bocan u una va tser tar cii la. (Ôr Mpase 7:9, 13, 14.) Ka nyi Bibilo i pase se sha kwagh u una va er nee? Gba u se ver ishima zulee sha kwagh u i er la, sha ci u mpaa wase gba zua a kwagh ne. De ase se time nen vighe vighe se nenge er kwagh u una va er ken hemen ne una bende a vese asange asange yô.

MHII U ZEGECAN LA

4. Ka nyi ia va lu ikyav i mhii u zegecan la, man kwagh ne una er nena?

4 Zegecan la una hii nena? Takerada u Mpase na mlumun sha mpin ne sha u pasen kwagh u mtim u “Zegebabilon” la. (Mpa. 17:5-7) I tôô kwaghaôndo u aiegh cii i kar sha idyakwase la nahan, ka sha inja je! Mbahemenev mba aduaav er idya a mbahemenev mba botar ne. Ve de u suen Yesu man Tartor na, ve yem u suen utor mba tar ne, shi ve venda u dondon akaawan a Ruamabera sha er vea ya ikyar a mbapatii vea hemba lun a tahav yô. Mba er ior mba Aôndo mba i shigh ve mkurem, ve lu wang er anuunaukase la nahan ga. (2 Kor. 11:2; Yak. 1:27; Mpa. 14:4) Kpa ka an nana va tim kwaghaôndo u aiegh u a lu er ka idyakwase laa? Yehova Aôndo una wa “awashima Na” ne ken ishima i “inyam i nyian bong” i i lu a “akor pue” la. Akor a pue ne tile sha ityough ki ugomoti mba ve lu suen Mzough u Ityar Cii, u a til sha ityough ki “inyam i nyian bong” la.Ôr Mpase 17:3, 16-18.

5, 6. Er nan ve se kur ikyaa ser shighe u a va tim ukwaghaôndo mba ken Zegebabilon la, a tim mba yange ve zaan ukwaghaôndo mbara cica cii ga?

5 Nahan gba u se kure ikyaa ser shighe u a va tim ukwaghaôndo mba ken Zegebabilon la, a tim mba yange ve zaan ukwaghaôndo mbara cica cii shinii? Ikyav tese wang ér a lu nahan ga. Aôndo yange mgbegha profeti Sekaria nger kwagh sha kwagh u una er hen shighe la yô. Ngur ôron kwagh u or u ngise nan lu ken kwaghaôndo u aiegh la yô, a kaa ér: “Nana kaa er: Mo m ngu profeti ga, m ngu orkahansule, gadia or yamem er m lu iyev la je. Aluer á pine nan er: Inja i avav a ken ave ou la ka nyi? Nahan nana gema á kaa er: Ka avav a i gberem hen ya u akar a am yô.” (Sek. 13:4-6) Nahan kwagh ne tese wang ér, Mbahemenev mba aduaav mbagenev je kpa vea undu ukwaghaôndo vev mbara shi vea venda ér shighe môm kpa ve nyôr nôngo a ukwaghaôndo mba aiegh mbara ga.

6 Kwagh a za a ior mba Aôndo hen shighe ne nena? Yesu pase ér: ‘Man ka er i pande ayange la kera yô, gayô, ma i yom ma or ga; kpa sha ci u uicuwanmbaiorov yô, á pande ayange la kera.’ (Mat. 24:22) Er se vande nengen nahan, yange “i pande ayange” a ican la ken inyom i 66 la. Kwagh ne bugh gbenda sha u “uicuwanmbaiorov” mba ve lu Mbakristu mba i shighe ve mkurem la vea due ken Yerusalem kua angarev mba ve kase un la kera yô. Nahan kape sha shighe u mhii u zegecan u a lu van ken hemen la kpa a “pande ayange” a na sha ci u “uicuwanmbaiorov” je la. A de “akor pue” a a til sha ityough ki mbapatii la ér a tim ior mba Aôndo ga. Kpa akaa a hide a doo sha anshighe kpuaa.

SHIGHE U A TA IOR IKYAREN SHI A ÔR VE IJIR LA

7, 8. A lu ian i nyi ia va bugh shighe u a tim iniongo i ukwaghaôndo mba aiegh kera la, man ior mba ve civir Aôndo sha mimi la vea lu kposo hen shighe la nena?

7 Ka nyi ia er shighe u a tim iniongo i ukwaghaôndo mba aiegh kera laa? A lu shighe u se tese kwagh u a lu se ken ishima jim jim yô. Ior kpishi vea lu keren mkor ken iniongo i uumace ve ver, i i lu er “awen a sha iwo” la. (Mpa. 6:15-17) Kpa ior mba Aôndo yô, vea suur sha a na ér a kura ve. Shighe u yange i pande ayange a zegecan sha shighe u mbaapostoli la, Mbayuda kpishi gema hingir Mbakristu ga. Lu shighe u mba ve vande lun Mbakristu la vea lu tsevaa shi vea lu dondon akaa a i lu wan ve hen shighe shon la. Nahan se ver ishima ser zum u akaa a hide a wa doon sha shighe u zegecan la, ior kpishi vea hingir mbacivir Yehova ga. Kpa shighe ne una bugh Mbakristu mba mimi cii ian i tesen ér Yehova doo ve ishima sha mimi, shi suen anmgbianev mba Kristu.Mat. 25:34-40.

8 Shin er se fe kwagh u una va er sha shighe u a ta ior ikyaren la vindi vindi ga nahan kpa, se ver ishima ser a va gba u se de akaa agen a kar se. Sha ayange a mbaapostoli la, yange gba u Mbakristu vea undu akaa a ve shi vea wa ishima a atsan sha er vea war yô. (Mar. 13:15-18) Se de ser akaa a yolough a saa se ishe sha er se za hemen u tilen sha mimi her kpa? Se kegh iyol u eren nyityôkwagh i a kaa a vese ér se er cii sha er se tese ser se suur sha Yehova kpa? Yô, hen ase sha kwagh ne! Hen shighe la, a lu se tseegh se lu dondon ikyav i profeti Daniel u sha ayange a tsuaa la sha u zan hemen u civir Aôndo, a lu nyi je ia er kpaa ye.Dan. 6:10, 11.

9, 10. (a) Ka loho u nyi ior mba Aôndo vea pase hen shighe la? (b) Mbaihyomov mba ior mba Aôndo vea er nena?

9 Kwagh ne a lu shighe u se yem pasen “Loho u Dedoo u tartor” la ga. Shighe u pasen kwagh la una kar. Shighe ne a lu shighe u “mkur”! (Mat. 24:14) Akperan nga ga, ior mba Aôndo vea pase loho u ijirôron i Aôndo kpoghuloo. Loho u vea lu pasen la ua ta ior icin ér mba sôôn timin botar u Satan ne gburu gburu. Bibilo tôô loho ne kar sha awombo, i kaa ér: “Uzegembaawombov osogh Sha haa shin tar, iwombo i môm yuhwa kuma er talenti môm nahan (pam deri môm). Ior gba tuhwan Aôndo sha ican i awomboogh la, gadia ican i a la cier iyol yum.”—Mpa. 16:21.

10 Orihyom wase môm nana lan kwagh u una lu zan hemen ne ga. Aôndo yange mgbegha profeti Esekiel pase kwagh u Gogi u Magogi, u a lu mzough u akuraior la, una va er yô, ér: “Ter AÔNDO ngu kaan nahan er: Tsô sha iyange la, mbamhen vea va ken ishima you, ú hen mhen u bo; ú kaa wer: Me kôndo hen tar u agar a u, a lu a ugir ga la, me za ta sha mba ve tem bem bem a mkpeyol la, ve cii ve tema mba a ugir ga, shi mba a uishindan man ihinda kpaa ga, sha u yan ishar man u kuran akaa, man u zan uwegh ough sha atse a ayoughough a ior ve hir ve va tem ker yô, mba i za kor ve ken akuraior la, mba ve zough a uzendenya man akaa, mba ve tem sha icombotar yô.” (Esek. 38:10-12) Ior mba Aôndo vea lu kposo a ior cii, er mba “sha icombotar” nahan. Akuraior aa wa ishima a wa shio, nahan aa mough a ta num sha ior mba Yehova mba i shigh ve mkurem mbara kua akar a ve.

11. (a) Ka nyi i gbe u se umbur sha kwagh u akaa a a lu eren sha adondo adondo sha shighe u zegecan laa? (b) Ior vea nenge uivande mba vea due Sha la nahan, vea er nena?

11 Er se lu timen sha kwagh ugen u una va er ne, gba u se umbur ser Mkaanem ma Aôndo pase shighe jighilii u akaa ne a a lu eren sha adondo adondo la ga. Alaghga tsô akaa ne agen aa er hen cin i môm. Yesu kaa ken kwaghôron na u profeti u sha kwagh u mkurtar la ér: “Uivande vea lu sha iyange man uwer man asan, man asema aa nyian akuraior a a lu sha tar á kondo a iyol sha ci u kume u zegemnger man agôndômnger; asema aa yina ior sha mcie man sha mkegh u akaa a a lu van sha won la kpaa; gadia agee a a lu Sha la aa tenger. Zum la vea nenge Wan u or Una va sha abeen, a agee a vesen kua iengem kpaa.” (Luka 21:25-27; ôr Marku 13:24-26.) Mkur u kwaghôron u profeti ne una kua uivande man akaa a kpilighyol a a lu eren sha kwavaôndo kpôô kpôô yôô? Alaghga tsô kwagh a lu nahan. Kpa a gba u se kegh se nenge kwagh u una va er yô. A lu nyi je ia er kpa, kwagh u se fa yô, uivande mban vea na asema a ta mbaihyomov mba Aôndo kwe shi mciem ma a gba ve iyol.

Se tese ieren i vough sha u lun a vangertiôr ser a yima se! (Nenge ikyumhiange i sha 12, 13)

12, 13. (a) Shighe u Yesu una va “a agee a vesen kua iengem kpaa” la, a lu nyi ia ere? (b) Mbacivir Aôndo vea er nan hen shighe laa?

12 Shighe u Yesu una va “a agee a vesen kua iengem kpaa” la, a lu nyi ia ere? A lu shighe u yiman mbajighjigh, geman tsahan mba ve lu jighjigh ga la. (Mat. 24:46, 47, 50, 51; 25:19, 28-30) Yesu yange ôr injakwagh igen sha u pasen kwagh ne vighe vighe. A kaa ér: “Kpa zum u Wan u or Una va sha iengem Na a mbatyomov mba Shaav cii a Na imôngo yô, zum la Una tema sha ikyônough Nagh ki torough ki engem la; á kohol akuraior cii sha ishigh Nagh, Una pav ve kposo er orkuranilev ka nan pav iyôngo a ivo nahan. Una ver iyôngo ken uwegh Nagh ku yanegh, kpa ivo yô, Una ver i ken uwegh Nagh ku imesegh.” (Mat. 25:31-33) Ka ijir i nyi a va ôr iyôngo man ivo? A mase kuren injakwagh la sha mkaanem man, ér: “Mbara [mba ve lu ivo la] vea kar vea yem ken mtsaha u tsôron; kpa mbaperapera yô, vea nyôr ken uma u tsôron.”Mat. 25:46.

13 Shighe u mba ve lu ivo vea kav er “mtsaha u tsôron” a lu keghen ve la, vea er nena? Vea zungwe, vea “ta ave sha vanger.” (Mat. 24:30) Kpa anmgbianev mba Kristu man akar a ve a jighjigh la yô, vea er nan hen shighe ne? Vea tese ér ve na Aôndo vea Wan na Yesu Kristu jighjigh taveraa sha u dondon kwaghwan ne, ér: “Er akaa angan aa hiin u eren yô, nenge nen sha, kende nen ityouv sha, gadia mpaa wen mgbôghom ve.” (Luka 21:28) Mimi yô, se tese ieren i vough sha u lun a vangertiôr ser a yima se.

VEA ENGEM SHA TARTOR

14, 15. Ka tom u kohol u ior u nyi a lu eren shighe u Gogi u Magogi una lu tan num sha ior mba Aôndo la, man tom u kohol ior ne wa nyi man nyi kere?

14 Shighe u Gogi u Magogi una va ta num sha ior mba Aôndo la, a lu nyi ia ere? Takerada u Mateu man Marku gba zwa môm sha kwagh u una va er la, ér: “[Wan u or] Una tindi mbatyomov Nav vea kohol uicuwanmbaiorov Nav sha ahumbe a sha avegher anyiin la, hii shin ikighir i tar zan zan á ar sha ikighir i Sha.” (Mar. 13:27; Mat. 24:31) Tom u kohol ior ne ngu ôron kwagh u shighe u a hii kohol mba i shigh ve mkurem la ga; shi ngu ôron kwagh u ikyav i masetyô i a ver asande a mba i shigh ve mkurem la kpaa ga. (Mat. 13:37, 38) A vande veren ve ikyav la cii man zegecan la una hii ye. (Mpa. 7:1-4) Nahan tom u kohol ior u Yesu a ter kwagh u u ne ka nyi? Ka shighe u asande a mba 144,000 vea za ngohol injar ve Sha la. (1 Tes. 4:15-17; Mpa. 14:1) Kwagh ne una er sha anshighe ugen, zum u Gogi u Magogi una lu tan num sha ior mba Aôndo zan a mi ave la. (Esek. 38:11) Maa mkaanem ma Yesu man ma a kure, ér: ‘Shighe la mbaperapera vea engem er ka iyange nahan sha tartor u Ter ve.’Mat. 13:43. *

15 Kwagh ne tese ér a va feese mba i shigh ve mkurem la a yem a mi Shaa? Mbaadua kpishi na jighjigh a ityesen ne, ér a va feese Mbakristu a yem a mi Sha uma. Sha nahan yô, ve ver ishima ér shighe u Yesu una hide u va hemen tar ne la, vea nenge a na kpôô kpôô. Nahan kpa, Bibilo tese wang ér shighe u Yesu una hide la, ior vea nenge a na bong ga. I kaa ér: “Zum la ikyav i Wan u or ia due sha aôndo,” shi Yesu una va “sha abeen a sha kwavaôndo.” (Mat. 24:30) Bibilo shi kaa ér “inyam man awambe [a] fatyô u yan dyako u tartor u Aôndo ga.” Sha nahan yô, a gba u mba a va yem a ve Sha la ‘cii, a gema ve, man a lu fese je er ka i pelegh ashe nahan, sha mtenge u ikpamkor i masetyô la.’ * (Ôr 1 Mbakorinte 15:50-53.) Se mba kaan ser mba va feese mba i shigh ve mkurem mbara yemen a mi Sha ga, sha ci u ityesen ne ka i ukwaghaôndo mba aiegh. Nahan kpa, a va kohol asande a mbajighjigh mba i shigh ve mkurem, mba vea lu shin tar her la a yem a ve Sha er ka i pelegh ashe nahan.

16, 17. Ka nyi ia vande eren cii man ivaazuan i waniyôngo i Sha laa?

16 Mba 144,000 mbara vea yemen Sha cica cii yô, a hii u wan ago a masetyô sha ivaa i Waniyôngo la. (Mpa. 19:9) Kpa kwagh ugen una er cii ve a mase eren iniongo i saan iyol ne ye. Umbur wer, a shin kpuaa u a yem a asande a mba 144,000 la Sha yô, Gogi una ta num sha ior mba Aôndo. (Esek. 38:16) Kwagh u ior mba Aôndo una lu nan hen shighe ne? Ior mba Aôndo vea lu inja er mba a or u wasen ve ga nahan. Vea dondo kwaghwan u yange i wa sha ayange a Tor Yehoshafati la, ér: “Ka ne né nôngo ityav mbin ga; wa nen ago iyol, tile nen ving, tsô né nenge myem u TER Una yima ne, we Yuda man Yerusalem; de cie nen ga, asema a̱ de yen ne kpaa ga.” (2 Kron. 20:17) Kpa hide Sha yô, kwagh ugen kposo una er. Mpase 17:14 ôr se kwagh ne sha kwagh u mbaihyomov mba ior mba Aôndo, shighe u mba i shigh ve mkurem mbara cii vea lu Sha la, ér: ‘Vea nôngo ityav a Waniyôngo kpa Waniyôngo Una hemba ve kua mba ve lu a Na imôngo la, ka mba i yer ve, i tsough ve, ve lu jighjigh la, gadia Un ka Ter u uter man Tor u utor kpaa.’ Yesu man mba 144,000 mba vea lu hemen vea na Sha la, vea yima ior mba Aôndo shin tar ne.

17 Kwagh ne una va a ityav mbi Armagedon, mbi mbia va a icivir sha icighanti u Yehova yô. (Mpa. 16:16) Hen shighe la, mba ve lu er ivo nahan la cii “vea yem ken mtsaha u tsôron.” Maa a bee a iferkwagh cii sha tar kera, shi zegeikpelaior ia war vegher u masetyô u zegecan la. Hen shighe ne kwagh u doon tsung u i kur takerada u Mpase a mi la una er; ka ivaazuan i waniyôngo je la. (Mpa. 21:1-4) * Mba vea war shin tar la cii a saan ve iyol er Aôndo a lumun ve yô, shi vea nenge a erdoo man dooshima u Aôndo a tese ve sha gbenda u kpilighyol la. Kwagh ne una lu iniongo i ivesegh i hungur a mi ga! Se mba veren ashe, keghen iyange la ga he?Ôr 2 Peteru 3:13.

18. Er ica a gba ga tsô akaa a i tsengaôron se la aa er yô, ka nyi i doo u se kange ishima u erene?

18 Er akaa a doon tsung ne a lu keghen se yô, ka nyi i doo u hanma wase nana lu eren hegene? Aôndo yange mgbegha apostoli Peteru nger wener: “Er akaa cii á va sough kera nahan yô, doo u né lu ken icighanmlu man né lu civir Aôndo nana? Er ne keghen mve u iyange i Aôndo, man ne eren sha u i̱ va fefa yô; . . . Ne mbadoon mo ishima, er ne lu keghen akaa ne yô, nôngo nen tsung sha u á kohol ne ken bem sha ishigh Nagh né lu wang a acôghor iyol ga yô.” (2 Pet. 3:11, 12, 14) Yô, se kange nen ishima se za nen hemen u lun wang ken jijingi, shi suen Tor u Bem la.

^ par. 2 Nenge Iyoukura i Aipor 15, 2012, peeji 25-26.

^ par. 14 Nenge Iyoukura i Julai 15, 2013, peeji 13-14.

^ par. 15 Mba va tôôn mba i shigh ve mkurem mbara a iyol ve i inyam man awambe la yemen a mi Sha ga. (1 Kor. 15:48, 49) Alaghga tsô a va er a ikyom ve er yange i er a ikyom i Yesu la nahan.

^ par. 17 Pasalmi 45 shi ôr se akaa agen a a er sha adondo adondo la. Hiihii yô, Tor la una nôngo ityav a been yô, a zua waniyôngo ivaa.