1, 2. (a) Lu nyi Mose tsua u eren shighe u kuma anyom 40 laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Mose yange tsua u yan ican vea ior mba Aôndo imôngo sha ci u nyi?

MOSE yange fa kwagh u una zua a mi ken tar u Igipiti yô. Yange nenge a uzegembayaav mba mbalun a kwagh a ve maa yô. Un lu môm ken tsombor u Tor kpaa. Shi yange i “tese Mose mfe u Mbaigipiti cii,” man alaghga tsô, kwagh ne kua mfe u sha kwagh u kwaghkpelan man akaa a sha kwavaôndo man ayenge man akaa a sainsi agen kpaa. (Aer. 7:22) Yange lu yôughyôugh shi lu a tahav shi lu sha ian i civirigh i ishamior i ken Igipiti tômon a tôm yô!

² Nahan kpa, Mose va kom anyom 40 yô, a tsua u eren kwagh ugen u a̱ shi nan kpa yange kpiligh mba ve lumun un lu môm ken tsombortor u Igipiti la iyol kpishi yô. Yange tsua u eren uma u ior kpishi eren ken Igipiti la ga, kpa a tsua u yan ican vea ikpan imôngo! Sha ci u nyi? Sha ci u Mose lu a jighjigh u nan. (Ôr Mbaheberu 11:24-26.) Er Mose lu a jighjigh u nan yô, a nenge a kwagh u hemba akaa a a lu ikyua a na la yô. Er Mose via ken jijingi yô, a na Yehova “u i nengen a Na ga la” jighjigh shi a na jighjigh ér uityendezwa nav kpa vea kure.—Heb. 11:27.

3. Ngeren ne una na mbamlumun sha mbampin utar mba nyi?

³ Se kpa gba u se nôngo se nenge a kwagh u a hembe u se nengen a mi sha ashe la yô. Gba kpee u se lu “mbananjighjigh.” (Heb. 10:38, 39) De se time sha kwagh u Mose u i nger ken Mbaheberu 11:24-26 la. Kwagh ne una wase se se taver jighjigh wase u nan. Se  nguren eren kwagh ne yô, nôngo zua a mbamlumun sha mbampin mban: Jighjigh u nan yange wase Mose venda asaren a iyolough nena? Yange a laha un nahan, jighjigh u nan na a wase un u lun a iwuese sha tom na u civirigh la nena? Shi Mose yange “ver ashe sha injar” sha ci u nyi?

4. Lu nyi Mose kav sha kwagh u “mdoom ma isholibo”?

⁴ Er Mose lu a jighjigh u nan yô, a fa er “mdoom ma isholibo” lu sha anyangem kpeghee yô. Alaghga mbagenev vea hen ér, er ior mba ken Igipiti yange ve civir akombo shi ve eren ahir kpoghuloo nahan je kpa, tar ve la hingir u lun a tahav sha tar cii, kpa ior mba Yehova yô, gema lu ikpan, lu yan ican! Nahan kpa, Mose fa ér Aôndo una fatyô u kôron hanma kwagh geman. Er lu inja er mbaaferev lu eren hanma kwagh u ve soo u eren la nahan kpa, Mose na jighjigh ér vea va kar kera. Kwagh ne na yô, “mdoom ma isholibo ma ma lu sha anyangem kpeghee la” sar un ga.

5. Ka nyi ia wase se ve se venda “mdoom ma isholibo ma ma lu sha anyangem kpeghee la”?

⁵ U er nan ve u venda “mdoom ma isholibo ma ma lu sha anyangem kpeghee la”? Mayange i de hungur we er mdoom ma isholibo ma ngôôr ga ze. Kpa aluer u ngu a jighjigh u nan yô, u nenge wer “tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa.” (1 Yoh. 2:15-17) Gbidye kwar sha kwagh u a lu keghen mbaasorabo mba ve vende u geman ishima la. Mba “ken ajiir a lyemen, . . . ve saa doo doo sha akaa a tan mciem iyol!” (Ps. 73:18, 19) Aluer i mee u ér we u er isholibo yô, pine iyol you wer, ‘Ka nyi m soo u va zuan a mini?’

6. (a) Mose yange “lumun u i̱ yila un er wan u Wanfarao ga” sha ci u nyi? (b) U hen wer Mose yange tsua kwagh u vough sha ci u nyi?

⁶ Shi lu jighjigh u nan u Mose la kpa yange wase un u tsuan kwagh u soo u eren ken uma na ye. “Ka sha jighjigh u nan man Mose er a vese a kera lumun u i̱ yila un er wan u Wanfarao ga ye.” (Heb. 11:24) Mayange Mose hen wener una fatyô u civir Aôndo ken dwer u tor, nahan geman eren tom a inyaregh man ian i civirigh i lu sha mi la sha u wasen anmgbianev nav mba ken Iserael la ga. Kpa Mose kange ishima u soon Yehova a ishima na cii man a uma na cii man agee a na cii. (Dut. 6:5) Kwagh u Mose tsua u eren ne wase un kera va vaa afanyô ga, sha ci u ica gba ga je maa uyôughyôughmbaakaav mba ken Igipiti mba Mose yange undu la, Mbaiserael ya ishar shami! (Eks. 12:35, 36) I hee Farao shi i tim un kera. (Ps. 136:15) Kpa Mose yô, Aôndo war un, shi er tom a na u hemen ikyuior la jimin cii, duen a i a zayol shio. Uma na yange lu a inja kpishi.

7. (a) Er Mateu 6:19-21 a tese nahan, doo u se hemba veren ishima sha kwagh u se zua a mi hegen hegen la ga sha ci u nyi? (b) Ôr vande-eren u a tese mkposo u a lu hen atô u akaa a iyolough man akaa a ken jijingi yô.

⁷ Aluer u ngu gumor u nan civir Yehova yô, jighjigh wou u nan la una wase u u tsuan tom u u soo u eren la nena? U lu tesen kwaghfan aluer u wa agoyol sha kwagh u ken hemen yô. Kpa jighjigh u u ne uityendezwa mba Aôndo la una mgbegha u u koson akaa sha ci u mlu wou ken hemen, u sha anyangem kpeghee la shinii, u ker uma u tsôrono? (Ôr Mateu 6:19-21.) Ka mpin u yange gba u gumkwase ugen u fan amar a vinen tsung, u i yilan un ér Sophie la una pine iyol na je la. Yange i na un iwasen i zan makeranta gbilin kua ityom i ior kpishi tômon a tôm yô, hen ikyômpeni i vinen amar i ken tar u Amerika. A kaa wener: “Icivir i i lu nan mo ne doom je zua ga. Je yô, m nengen mer m hemba mbakov wam. Kpa gema saan mo iyol ga.” Maa Sophie va nenge vidio i i yer ér Young People Ask—What Will I Do With My Life? (Mbampin Mba Agumaior a Pin La—Me Er Nyi a Uma Wama?) la. A kaa ér: “M kav er tar ne u nem m za ikyura shi ior ve nem icivir yô, kpa gema ngu yangen mo u civir Yehova a ishima i môm. Nahan m er msen hen a na tsung. Maa m de tom wam u vinen amar la.” A nenge kwagh u a tsough u eren ne nena? A kaa ér: “Uma wam u tse la sarem cuku ga. Nyian ne, saan mo iyol je zua ga. M ngu eren  pania vea nomom. Se due iti ga, shi akaa kpa se mba a mi kpishi ga. Kpa se mba a Yehova, man mba se tesen ve Bibilo la, kua akaa a ken jijingi a se tsough u eren la. M ngu a kwaghmôm u vaan afanyô sha mi ga.”

8. Ka kwaghwan u Bibilo u nyi una wase gumor nana tsua kwagh u nana er a uma u nana?

⁸ Yehova fa kwagh u a hembe doon sha ci wou yô. Mose yange kaa ér: “Ka nyi TER, Aôndo wou, A keren her a we, saa di u cian TER, Aôndo wou, tsô, man u zenden sha igbenda Na cii, man A̱ doo u ishima, man u̱ eren TER, Aôndo wou, tom a ishima you cii, man a uma wou cii, man u̱ waan atindi a TER ikyo kua akaawan a Na a m we u nyian ne, sha er á kpe u iyol yô.” (Dut. 10:12, 13) Er u lu iyev ne, tsua tom u ú er ve ua na Yehova una doo u ishima shi u civir un “a ishima you cii, man a uma wou cii” yô. Aluer u er nahan yô, “á kpe u iyol” kpee je, a bunde ga.

9. Pase er i hii ve alaghga yange a taver Mose u eren tom u Yehova na un la yô.

⁹ Mose yange “nenge ihyeen i Kristu hemba lun un a inja a akaa a injaagh a Igipiti cii.” (Heb. 11:26) Mose yange er tom er “Kristu” shin “U I Shigh Un Mkurem la” nahan, inja na yô, lu Yehova tsua un ér a hemen Mbaiserael a due a ve ken Igipiti ye. Mose yange fa ér tom ne ua taver u eren, shi ua va un a “ihyeen” je kpaa. Oriserael ugen yange vande lahan un kaa ér: “Ka an nan ver u tor man orjir sha a vese?” (Eks. 2:13, 14) Mose iyol na kpa va pine Yehova ér: “Á er nan ve Farao una ungwam”? (Eks. 6:12) Er Mose soo u fan kwagh u una er shighe u una tagher a ihyeen ne yô, a pase Yehova mciem nam man ishimanyian na. Yehova wase Mose u eren tom na ne kuren doo doo nena?

10. Yehova yange sue Mose ken tom na nena?

¹⁰ Hiihii yô, Yehova kaa a Mose ér: “Me lu a we imôngo.” (Eks. 3:12) Sha uhar yô, Yehova na un vangertiôr sha u ôron un kwagh ugen u a pase inja i iti na yô, a kaa ér: “M NGU ER M LUUN YÔ.” * (Eks. 3:14) Sha utar yô, a na Mose tahav mbu eren uivande, mba ve tese ér mimi je lu Aôndo tindi un yô. (Eks. 4:2-5) Kwagh u sha unyiin yô, Yehova na Aron ér a lu ikyartom u Mose shi a lamen sha ci na, sha u a wasen un tom yô. (Eks. 4:14-16) Er lu zurum u Mose una kpe la, a kav wang er Aôndo ka a sue ior nav sha u ve kure hanma tom u a ne ve la yô. Je yô kwagh ne na un vangertiôr u kaan a Yosua u kar tile sha ityough nagh la ér: “Ka TER Una hemen we ye; Una lu a we, Una kende u ga, Una undu u kpaa ga; de cie ga, de luun a mciem iyol kpaa ga.”—Dut. 31:8.

11. Mose yange lu a iwuese tsung sha tom u i na un la sha ci u nyi?

¹¹ Er Yehova sue Mose yô, tom na u lun a ican ker la hingir u doon un tsung, a nenge u “hemba lun un a inja a akaa a injaagh a Igipiti cii.” Kera kpa, u eren Aôndo u Hembanagee tom la hemba u eren Farao tom yem ica je. U un eren tom er “Kristu” shin or u Yehova a shigh nan mkurem la hemba gba un kwagh a u lun wan u tor ken Igipiti la. Yange i ver Mose doo doo sha ieren na i mimi la. A hingir u lun a Yehova kôôsôô, sha ci u lu Yehova na un tahav mbu eren “akaacieryol” shighe u hemen Mbaiserael yem a ve ken Tar u Ityendezwa la ye.—Dut. 34:10-12.

12. Ka ityom i Yehova i civirigh i nyi i doo u se lu a iwuese sha mini?

¹² Se kpa i na se tom. Yehova na se tom u pasen kwagh sha ikyev i Wan na, er yange na apostoli Paulu man mbagenev nahan. (Ôr 1 Timoteu 1:12-14.) Se cii se mba a ian i civirigh i pasen loho u dedoo la. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Mbagenev ken vese ka mbapasen kwagh hanma shighe. Anmgbianev mba eren batisema, mba ve vie ken mimi la, ka udiakon man mbatamen, mba ve lu eren tom sha ci u mbagenev ken tiônnongo yô. Nahan  kpa, alaghga mba hen tsombor wou shin mbagenev vea nenge a mluainja u ityom i civirigh ne ga, shin vea laha ieren you i tangen iyol ga ne je kpaa. (Mat. 10:34-37) Aluer ve na u iyolkpen yô, alaghga u hii u henen wer u bume er u de akaa agen a kar u yô, shin u gba henen wer u fatyô u eren tom u i ne u la ga. Aluer imbakwagh ne er u yô, jighjigh u nan una wase u u taver ishima nena?

13. Yehova ka a wase se u eren ityom i a ne se la nena?

¹³ Sôn Yehova a wase un, shi na jighjigh wer una wase u kpaa. Pase un mciem ou man akaa a ishima i nyian we sha mi la. Kera kpa, ka un a ne u tom ye, shi una wase u u er u doo doo kpaa. Una wase u nena? Una wase u vough er yange wase Mose nahan. Kwagh u hiihii yô, Yehova na u ibumun ér: “M taver we, shi M wasen we, man M tuur we sha uwegh Agh ku yanegh ku yiman a yima la.” (Yes. 41:10) Kwagh u sha uhar yô, ka a umbur we ér uityendezwa nav mba gbe inya ga. A kaa ér: “M ôr kwagh, Me kure un sha mi vough kpaa; M vande veren ishima sha kwagh, shi Me er un kpaa.” (Yes. 46:11) Kwagh u sha utar yô, Yehova na u “agee a hemban la” sha er u kure tom wou u pasen kwagh la doo doo yô. (2 Kor. 4:7) Kwagh u sha unyiin yô, er Ter wase u lun a dooshima ne a soo u wasen we sha er u vôr ken tom u a ne u la ga yô, a na u mzough u anmgbianev u sha tar cii, u mbacivir Aôndo sha mimi, mba ve ‘taver ayol a ve asema, shi ve wasen ayol a ve’ la. (1 Tes. 5:11) Er Yehova una lu wasen we u eren ityom i a ne u la, jighjigh u u ne un la una seer taver, nahan u kav er ityom i civirigh i u lu eren ken mcivir na la i hembe doon a akaa a injaa a shin tar ne la cii yô.

14. Mose yange na jighjigh ér una zua a injar kpee, a bunde ga sha ci u nyi?

¹⁴ Mose yange “ver ashe sha injar.” (Heb. 11:26) Jighilii yô, Mose yange de mfe u lu a mi sha kwagh u ken hemen la kôôm mnenge na, shin er mfe la vese hen shighe na la ga nahan kpaa. Mose lu a vangertiôr ér Yehova una fatyô u nderen mbakpenev er tertamen na Aberaham kpa lu a mi nahan. (Luka 20:37, 38; Heb. 11:17-19) Averen a Mose ver ishima u va zuan a mi la wase un u nengen anyom 40 a a lu yevese la, man anyom 40 a a lu ken taaikyôngo la ér ka shighe u vihin ga. Er fa er uityendezwa mba Aôndo vea kure dike dike ga nahan kpa, jighjigh na u nan wase un u nengen a injar i̱ i̱ lu keghen un la.

15, 16. (a) Gba u se ver ishima sha injar yase sha ci u nyi? (b) Ka averen a sha hemen u Tartor u Aôndo a nyi i sase u iyol u va zuan a mini?

¹⁵ We u ngu ‘veren ashe sha’ injar i u va zua  a mi la kpa? Se kpa se fa er uityendezwa mba Aôndo vea kure dike dike la ga, er Mose nahan. Ikyav i tesen yô, se ‘fa shighe’ u zegecan la “una kuma ga.” (Mar. 13:32, 33) Nahan cii kpa, se fa kwagh u Paradiso u a lu van ken hemen la hemba Mose yem ica je. Sea fa hanma kwagh ga je kpa, se fa uityendezwa mba Aôndo kpishi, mba ve pase er uma una lu ken Tartor u Aôndo, mba se fatyô u ‘veren ashe’ a mi yô. Aluer se mba nengen a tar u he la ken ishima yase wang yô, kwagh ne una mgbegha se u vanden keren Tartor la. Nena yô? Time ase sha kwagh ne: Aluer u fa kwagh u ma ya tsembelee ga nahan u lumun u yamen un je he? Mayange ga! Kape aluer se fa kwagh u se lu veren ashe a mi la tsembelee ga ve, se vihi shighe wase sha mi ga je la. Aluer se mba a jighjigh u nan yô, gba u se nenge er uma una va lu sha hemen u Tartor u Aôndo la ken ishima yase wang.

¹⁶ Cii man u nenge a Tartor u Aôndo ken ishima you wang yô, a gba u u “ver ashe” sha Paradiso la, u nenge er uma wou una va lu ker yô. Nôngo u nengen a mi ken ishima you. Ikyav i tesen yô, zum u ú henen sha kwagh u uma u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo, mba ve lu cii man shighe u Kristu la yô, hen sha kwagh u u pine ve shighe u vea nder shin ku la. Hen sha kwagh u alaghga ve di vea pine u er uma yange lu sha ayange a masejime la. Nenge er a saan we iyol shighe u u zua ashe a uter ou mba ve saa ku ica i gbe la, shi u tese ve hanma kwagh u Aôndo a er sha ci ve la yô. Nenge er a saan we iyol u henen kwagh u inyam i ken toho, er ia lu zenden ken won galemaa, ape zayol môm una lu ga la yô. Shi nenge er u lu a Yehova kangenaa, shighe u ú gema inja kure kure u za hingir vough la yô.

17. Aluer se mba nengen a injar i se lu a zua a mi ga la ken ishima yase wang nyian yô, kwagh la una wase se nena?

¹⁷ Aluer se mba nengen a injar i se lu a zua a mi ga la ken ishima yase yô, kwagh ne una wase se se gba uwer ga, shi a saan se iyol shi se tsua akaa a a na se va zua a uma u tsôron ken hemen yô. Paulu yange nger Mbakristu mba i shigh ve mkurem la washika kaa ér: “Aluer se mba a ishimaverenkeghen sha kwagh u se nenge a mi ga la yô, ka sha ishima i wan je se kegh un ye.” (Rom. 8:25) A fatyô u ôron kwagh ne sha Mbakristu cica cii mba ve lu a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron la kpaa. Er se lu a zua a injar yase ga nahan kpa, se na jighjigh her taveraa, se mba keghen shighe u se va zua a “injar” shon la. Se mba nengen anyom a se tee u civir Yehova la ser se vihi a vihi shighe wase ga, er Mose nahan. Kpa se na jighjigh ser “akaa a i nengen a mi la ka a karen kera, kpa a i nengen a mi ga la gema ka a tsôron je.”—Ôr 2 Mbakorinte 4:16-18.

18, 19. (a) Er nan ve i gbe kpee u se nôngo kwagh ve se za hemen u lun a jighjigh u nana? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon ne?

¹⁸ Jighjigh u nan ka a na se nenge a “ikyav i akaa a i nengen a mi ga la.” (Heb. 11:1) Or u akaa a iyolough a hembe gban nan ishima yô, nan fa er i lu kwagh u injaa kpishi u civir Yehova la ga. Ka nan nenge ér akaainjaa a ken jijingi la ka “akaa a ibume.” (1 Kor. 2:14) Kpa se yô, se mba a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron shi nengen er a nder mbakpenev yô. Tar ngu nengen a akaa ne ga. Ior kpishi nenge ishimaverenkeghen i se pasen kwagh u i la ér ka ibumekwagh, er mbafankwagh tsura mba sha ayange a Paulu la kpa ve nenge un ér ngu “orlyam” u fan kwagh môm ga la nahan.—Aer. 17:18.

¹⁹ Er se lu ken tar u ior ve lu a jighjigh u nan ga yô, gba kpee u se nôngo kwagh ve se za hemen u lun a jighjigh u nan ye. Sôn Yehova sha u “jighjigh wou u nan a̱ de yen ga yô.” (Luka 22:32) Wa ikyo sha akaabo a or ka nan er isholibo ve a tser nan la, kua mtsera u hemban cii u u zua a mi sha u civir Yehova la, kua ishimaverenkeghen you i va zuan a uma u tsôron la kpaa. Nahan kpa, jighjigh u nan u Mose la yange wase un u nengen a kwagh u a hembe akaa a angara i yem ica yô. Ken ngeren u dondon ne, se time se fa er jighjigh u nan u Mose la yange wase un u nengen a “u i nengen a Na ga la” yô.—Heb. 11:27.