Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbatamen mba ken Kristu Ka ‘Mba Eren Tom a Vese Imôngo sha ci u Sé Ember Yô’

Mbatamen mba ken Kristu Ka ‘Mba Eren Tom a Vese Imôngo sha ci u Sé Ember Yô’

“Se mba eren tom a ven imôngo sha ci u né ember yô.”—2 KOR. 1:24.

1. Lu nyi i na ve Paulu ember sha kwagh u Mbakristu mba ken Korinte laa?

KEN inyom i 55 la, apostoli Paulu lu hen gar u Teroa, u lu hen kpemnger la. Ishima za un iyol sha kwagh u anmgbianev mba ken tiônnongo u Korinte la, sha ci u ken mhii u inyom shon la, Paulu ungwa ér ayongo nga hen atô u anmgbianev mba ken Korinte mban, nahan vihi un kpishi. Er anmgbianev mbara doo Paulu ishima kpishi, er wan ka nan doo ter u nan ishima nahan yô, a nger ve washika sha u kôôm ve sha ieren la. (1 Kor. 1:11; 4:15) Paulu shi tindi Titu u lu ikyar-tom na la hen a ve; nahan gba u Titu una hide hen gar u Teroa, una va ôr un kwagh u za hemen la. Kpa kwagh gema er vihi yô, Paulu shi keghen Titu hen Teroa didi, ér a va un a ibaver i sha kwagh u anmgbianev mbara, kpa Titu va ga. Tsô Paulu una er nena? Paulu yange mough heela, nyôr tso, yem ken Masedonia. Za nyer ker yô, a zua a Titu, kwagh ne yange doo Paulu je zua ga. Titu pase Paulu ér anmgbianev mbara dondo kwaghwan u Paulu wa ve ken washika u nger ve la, shi ve lu veren ashe a mve na kpaa. Zum u Paulu ungwa ibaver i doon ne yô, a “hemba ember cii.”—2 Kor. 2:12, 13; 7:5-9.

2. (a) Paulu yange nger Mbakristu mba ken Korinte washika, ôr ér nyi sha kwagh u jighjigh u nan man iembere? (b) Ka mbampin mba han se lu timen sha mini?

2 Shighe kar kpuaa yô, Paulu shi nger Mbakorinte mban washika u sha uhar. A kaa a ve ér: “Ka er se mba yan tor sha kwagh u jighjigh wen u nan ga, kpa se mba eren tom a ven imôngo sha ci u né ember yô, gadia ka sha jighjigh u nan man ne til taveraa ye.” (2 Kor. 1:24) Inja i mkaanem ma Paulu man ér nyi? Man ka nyi Mbatamen mba ken Tiônnongo vea fatyô u henen ken mkaanem mara?

JIGHJIGH U NAN WASE MAN IERMBER YASE

3. (a) Inja i kwagh u Paulu nger ér, “Ka sha jighjigh u nan man ne til taveraa ye” la ér nyi? (b) Mbatamen mba dondon ikyav i Paulu la nyian nena?

3 Paulu yange ter akaa a vesen ahar, a a lu hange hange ken mcivir wase yô, akaa ne ka jighjigh man iember. Paulu hii teren jighjigh u nan, a nger wener ér: “Ka er se mba yan tor sha kwagh u jighjigh wen u nan ga, . . . gadia ka sha jighjigh u nan man ne til taveraa ye.” Mkaanem mara tese ér Paulu yange fa er anmgbianev mbara lu civir Aôndo sha mimi, sha ci u ve na Aôndo jighjigh, lu sha ci u un Paulu shin ior mbagenev ga yô. Ka nahan ve Paulu nenge a ma ityôkyaa i yan tor sha kwagh u jighjigh u anmgbianev nav ga, shi sar un u eren nahala tsô kpaa ga ye. Yange lu a vangertiôr ér mba Mbakristu mba mimi, mba i sar ve u eren kwagh u vough yô. (2 Kor. 2:3) Nyian kpa, Mbatamen mba dondon ikyav i Paulu la, mba a vangertiôr ér sar anmgbianev vev u civir Aôndo sha mimi. (2 Tes. 3:4) Mbatamen ka ve dondo akaawan a ken Icighanruamabera kua kwagh u nongo u Yehova u kaa la, mba we atindi a ve kpete kpete ér tiônnongo a kuran ga. Kera ga je kpa, mbatamen mba ye tor sha kwagh u jighjigh u nan u anmgbianev vev ga 1 Pet. 5:2, 3.

4. (a) Inja i mkaanem ma Paulu nger ér: “Se mba eren tom a ven imôngo sha ci u né ember yô” la ér nyi? (b) Mbatamen mba dondon ikyav i Paulu la nyian nena?

4 Paulu shi yange kaa ér: “Se mba eren tom a ven imôngo sha ci u né ember yô.” Mkaanem mara tese ér Paulu lu ôron kwagh na iyol na kua kwagh u mbagenev mbaeren tom a na imôngo mbara. Hii nan ve se kur ikyaa nahana? Sha ci u ken washika u Paulu nger ne môm môm, a umbur Mbakristu mba ken Korinte kwagh u mbagenev mba ve lu mbaeren tom a na imôngo la, a nger ér: “Yesu Kristu . . . u se ôr ne kwagh Na la lu mo man Siluanu man Timoteu.” (2 Kor. 1:19) Heela tseegh ga, hanma shighe u Paulu yange una ter ishember i ‘mbaeren tom a na imôngo’ la ken washika na cii yô, i lu kwagh u akar a na a kôôsôô, er Apolo man Akula kua Priseka man Timoteu man Titu kua mbagenev nahan. (Rom. 16:3, 21; 1 Kor. 3:6-9; 2 Kor. 8:23) Sha nahan yô, er Paulu kaa ér, “Se mba eren tom a ven imôngo sha ci u né ember” yô, lu kaan a Mbakorinte mbara ér sar un man mbaeren tom a na imôngo mbara, u eren kwagh u ve fetyô cii sha er a saan hanmaor ken tiônnongo iyol yô. Nyian kpa, ka i sar mbatamen mba ken Kristu u eren nahan. Ka ve soo ér vea nongo sha afatyô ve cii, vea wase anmgbianev vev, ve ‘civir TER a iember ken ishima.’—Ps. 100:2; Fil. 1:25.

5. Se lu timen sha mbamlumun mba sha hanma mpini, man se gbidye kwar sha nyi?

5 Semberee ne, i pine anmgbianev mba tseen ishima sha tom mba ken ityar kposo kposo mpin ér, “Ka mkaanem man aeren a ma ortamen a nyi nahan a seer nan ve iembere? Er se lu timen sha mbamlumun mba yange ve na la, tôô ve kar sha mbamlumun mba yange a lu we ve, ma u na la. Heela tseegh ga, de se gbidye kwar, sha kwagh u se asange asange se er ve se na a saan hanma or iyol ken tiônnongo yô. *

“SUGH NEN PERSE UN U A DOOM ISHIMA” LA

6, 7. (a) Pase gbenda môm u mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i Yesu man Paulu kua mbacivir Yehova mbagenev la. (b) Hii nan ve ka sea yila ma anmgbian sha iti i nan ve, kwagh la a seer nan iembere?

6 Anmgbianev asev kpishi ka ve kaa ér, ka ve seer zuan a iember zum u ortamen nan tese ér kwagh ve gba nan ishima yô. Gbenda môm u ortamen nana fatyô u eren kwagh ne yô, ka u dondon ikyav i Davidi man Elihu kua Yesu ver la. (Ôr 2 Samuel 9:6; Yobu 33:1; Luka 19:5.) Mbacivir Yehova mban cii yange ve tese ér kwagh u mbagenev gba ve ishima sha u yilan ve sha ati a ve jighilii. Paulu kpa yange nenge er i lu a inja u umbur ati a mbacivir Yehova a na imôngo mbara, shi yilan ve sha ati kpaa yô. Yange sugh ior sha ati ati ken mkur u washika na ugen la je hemba iorov 25; kua anmgbian u kwase ugen u i yilan un er Perse la. Paulu kaa ér: “Sugh nen Perse un u a doom ishima” la.—Rom. 16:3-15.

7 Mbatamen mbagenev ka i lu ve ican u umbur ati a ior kpen kpen. Nahan kpa, ka vea nôngo kpoghuloo vea kôr ati a anmgbianev yô, ve lu kaan a anmgbianev mban ér, ‘Kwagh wen gbam ishima.’ (Eks. 33:17) Mbatamen vea fatyô u seer iember i anmgbianev vev, zum u ve yer ve sha ati a ve shighe u i lu henen Iyoukura shin i lu eren mbamkombo mbagenev yô.—Nenge Yohane 10:3.

“A ER TOM KPISHI KEN TER”

8. Paulu yange dondon ikyav i Yehova man Yesu sha gbenda u vesen u nyi?

8 Paulu yange wuese mbagenev kpishi, nahan a tese ér kwagh u mbagenev gba un ishima. Kwagh ne kpa ka gbenda ugen u mbatamen vea fatyô u seer iember i anmgbianev vev yô. Ken washika shon u Paulu yange pase ér sar un u eren tom sha ci iember i anmgbianev nav la, Paulu nger ér: “Ne mba ihyagh i tan yam kpishi.” (2 Kor. 7:4) Mkaanem ma ôr sha u wuese anmgbianev mba ken Korinte man, yange ma a taver ve ishima kpen kpen. Paulu shi yange wuese atôônango agen kpaa nahan. (Rom. 1:8; Fil. 1:3-5; 1 Tes. 1:8) Shighe u Paulu ôr kwagh u Perse ken washika u nger hen tiônnongo u ken Roma la, shi a kaa ér: “A er tom kpishi ken Ter.” (Rom. 16:12) Mkaanem mara yange ma a taver anmgbian u kwase ne ishima je ka u henen a hen ga. Paulu yange wuese mbagenev er Yehova man Yesu nahan.—Ôr Marku 1:9-11; Yohane 1:47; Mpase 2:2, 13, 19.

9. Er nan ve ka sea wuese mbagenev ken tiônnongo ve, seer van a iember ken tiônnongoo?

9 Nyian ne kpa, mbatamen fa er i lu a inja kpishi u wuese anmgbianev yô. (Anzaakaa 3:27; 15:23) Ortamen ka nana wuese anmgbian yô, kwagh la a tese ér kwagh u anmgbian la gba nan ishima, shi nan nenge kwagh u anmgbian la nan er la kpaa. Shi anmgbianev kpa ka vea ungwa mbatamen vea wuese ve nahan i doo ve. Anmgbian u kwase ugen u a hembe anyom 50 yô, kaa ér: “Shighe u ka mea lu sha ijiirtom yam la, ka i kar a kar or nan wuese mo ye. Hanma or ka nan lu kwagh u nan, shi nan nôngon ér nana hemba mbagenev. Sha nahan yô, ortamen ka nana wuese mo sha ma kwagh u m er sha ci u tiônnongo nahan i kundum iyol, shi ishima i taver mo kpen kpen! Ka m fa je mer, m doo Terem u sha la ishima.” Anmgbian ugen u a lu yesen ônov uhar tswen kpa ôr kwagh nahan. Sember sember ne, ortamen ugen wuese un kigh kigh. Nahan kwagh ne bende a anmgbian ne nena? A kaa ér: “Mkaanem ma ortamen ne yange taver mo ishima kpen kpen! Sha kpôô yô, ortamen ka nana wuese anmgbianev sha mimi yô, kwagh ne a taver ve ishima shi a seer ve iember kpaa. Shi kwagh ne ka a seer nan agee a zan hemen u zenden sha gbenda u zan ken uma la, a u vôron shio.—Yes. 40:31.

“KOSO NONGO U KRISTU U AÔNDO”

10, 11. (a) Mbatamen vea dondo ikyav i Nehemia ver la nena? (b) Ka nyi ia wase mbatamen ve, vea taver ma anmgbian ishima shighe u ve ze nan inyaa?

10 Ka sha gbenda u vesen ugen u nyi mbatamen ka ve tese anmgbianev vev dooshima shi ve wase ve u civir Aôndo a iembere? Ka sha u karen a ishima za taver mba i gbe u a taver ve ishima la ishima. (Ôr Aerenakaa 20:28.) Mbatamen ka vea er nahan yô, ve lu kaven mbakuranilev mba sha ayange a tsuaa la. Nenge ase kwagh u orkuran u jighjigh, Nehemia yange er shighe u a nenge anmgbianev nav, Mbayuda mbagenev vôr ken jijingi la. Bibilo kaa ér a mough a taver ve ishima. (Neh. 4:14) Nyian kpa, mbatamen mba eren nahan. Ka ve “mough” ve wase anmgbianev vev u taver ken jijingi. Ka a gba sha mi yô, ve za anmgbianev vev mba nomso man mba kasev inya ken uyaav vev, ve za taver hanmô ve ishima. Mbatamen ka vea za ve inya nahan yô, ve ker u nan ve “iyua i sha mlumun u sha mhôôn.” (Rom. 1:11) Ka nyi ia wase mbatamen u eren kwagh ne?

11 Cii man ortamen nana za sôr or sha u taver nan ishima yô, á doo u ortamen la nana tôô shighe nana hen sha kwagh u or u nan lu za sôron nan la. Mbamtaver mba nan ka nyi? Ka nyi a ôr a nan ve ishima ia taver nana? Ka hanma ivur Bibilo i zough sha mlu u nana, man ka kwagh u an ken Bibilo, a zough sha mlu u nana? Aluer ortamen vande gbidyen kwar sha akaa ne yô, aa wase nan u lamen a or la sha gbenda u taver nan ishima, a kera lu sha gbenda u asenge ga. Ortamen ka nana za ma anmgbian inya yô, nan kegh ato zulee, nan ungwa er anmgbian la nan lu pasen zayol u nan yô. (Yak. 1:19) Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Ortamen ka nana kegh ato a we sha mimi yô, ka i pever we iyol kpen kpen.”—Luka 8:18.

Aluer ortamen nan vande wan iyol cii nan za ma anmgbian inya yô, nana fatyô u nan anmgbian la “iyua i sha mlumun u sha mhôôn”

12. Ka unô ken tiônnongo i gbe u a taver ve ishima, man ka sha ci u nyi?

12 Ka unô i gbe u mbatamen vea taver ve ishima? Paulu wa mba ve lu mbatamen a na imôngo la kwagh ér ve ‘kuran ikyumuile i Icighan Jijingi A ver ve mbakuran sha mi cii.’ Jighilii yô, doo u a taver mba ken tiônnongo cii asema, kua upania man mbapasenkwagh mba ve er tom u pasen kwagh ica i gbe hegen mbara kpaa. Er nan ve i gbe u mbatamen vea taver ve ishima? Ityôkyaa yô, er anmgbianev mban ve taver ken jijingi nahan kpa, ashighe agen ka ve tagher a mbamtaver ken botar ne je i lu ve inja er kwagh hemba ve nahan. De se time sha kwagh u yange er Tor Davidi la tsô, se nenge er or u civir Aôndo, u nan lu a ishima i tseen je kpa ashighe agen ka i gba u a taver nan ishima yô.

‘ABISHAI WASE UN’

13. (a) Lu hanma shighe Ishebi-benoni soo u wuan Daividi? (b) Abishai yange wase Davidi sha shighe vough nena?

13 Yange mba shigh Davidi mkurem hingir tor yô, ica gba ga maa, a tagher ishigh a Goliati, ikyôror u ken Mbafiliti, u ken ônov mba Rafa. Davidi yange taver ishima, nahan a wua ikyôror la. (1 Sam. 17:4, 48-51; 1 Kron. 20:5, 8) Anyom nga kar yô, Mbaiserael shi nôngo ityav a Mbafiliti; kwa ne kpa Davidi shi tagher ishigh a ikyôror ugen, u ken ônov mba Rafa, i yilan un ér Ishebi-benobi. (2 Sam. 21:16) Kpa kwa ne yô, ikyôror ne war wuan Davidi. Sha ci u nyi? Ú ngu wer Davidi kera lu a ishimataver ga ze, kpa yange kera lu a gbong gbong iyol kpishi ga. Bibilo kaa ér “Davidi vôr.” Tsô Ishebi-benobi fe ér Davidi vôr yô, a “lu henen ér una wua Davidi.” Kpa fese nahan, “Abishai wan u Seruya wase un, a gber Orfiliti la, a wua.” (2 Sam. 21:15-17) Nengen imba er Davidi war ku sha ikyughur la sha wono! Sha mimi yô, yange a doo Davidi kpishi, er Abishai ver ishima, lu nengen sha a na, shi a wase un fese shighe u shi kpuaa u kwagh u dang ma er un la nahan. Se hen nyi ken kwagh ne?

14. (a) Ka nyi ia wase se u tilen dông, hemban mbamzeyol mba i lu inja er ve kehe gande se laa? (b) Mbatamen vea fatyô u wasen mbagenev u hiden taver shi lun saan saan nena? Tese ikyav.

14 Ior mba Yehova sha tar cii, mba pasen loho u dedoo, shin er Satan man mbatomov nav ve lu wan se mbaagbe kpoghuloo nahan kpaa. Se mbagenev se tagher a mbamzeyol mba vesen, mba i lu inja er ve kehe gande se nahan yô, kpa aluer se suur sha Yehova yô, se fatyô tilen dông hemban ve, er Davidi kpa hemba “akôraior” la nahan. Nahan kpa, ashighe agen di yô, alaghga se zer nôngon a mbamtaver mba tar ne nahan se vôr, shi se kera lu a ishimataver kpaa ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, mbamtaver mba kera yô, ma se nongo a mi la je kpa vea zôhô se a ngôôr ga. Iwasen i mbatamen ka ve na se hen imba shighe ne la, ka i wase se, se hide se taver, shi i hide i saan se iyol kpaa. Se mbagenev kpishi se zua a imba ishimataver ne. Anmgbian u kwase ugen u a hembe anyom 60, shi a lu pania yô, kaa ér: “Yange i va shim iyol sha shighe ugen la, nahan m ngôôr vôron ken kwaghpasen ga. Ortamen ugen nenge er kera taver mo iyol ga yô, nahan a va lam a mo. Yange wam kwagh shi ôrom avur a Bibilo a taver mo ishima. Er m dondo kwaghwan na la yô, wasem kpishi.” Anmgbian u kwase ne shi kaa ér: Ortamen ne er kwagh a mo sha dooshima kpen kpen, gadia yange kav er kera taver mo iyol ga yô, shi a nam iwasen kpaa!” Doo se kpishi u fan er se lu a mbatamen mba ve we se ikyo, shi ka ve kegh iyol u wasen se, er Abishai kpa er nahan.

“SHA U NE̱ FA DOOSHIMA U NE DOOM ISHIMA TSUNG LA”

15, 16. (a) Paulu yange doo mbacivir Aôndo a na imôngo ishima sha ci u nyi? (b) Mbatamen asev doo se ishima sha ci u nyi?

15 Tom u mbatamen ve eren la ka tom u kiriki ga. Ashighe agen mbatamen ka ve fatyô u yaven tsembelee ga, sha ci u ve henen sha kwagh u anmgbianev, shin ve nder tugh acin imôngo ve er msen sha ci ve shi ve na ve iwasen i ken jijingi kpaa. (2 Kor. 11:27, 28) Nahan cii kpa, mbatamen mba eren tom ve saan saan er Paulu kpa ngise er nahan. Yange nger Mbakristu mba ken Korinte washika kaa ér: “Mo yô, me vihi akaa a am saan saan shi me na nagh sha iyol yam kpaa sha ci u uuma enev.” (2 Kor. 12:15) Er anmgbianev mban doo Paulu ishima yô, yange “vihi” akaa a na, shin na ishima na cii sha u taver ve asema. (Ôr 2 Mbakorinte 2:4; Fil. 2:17; 1 Tes. 2:8) Sha nahan yô, Paulu doo anmgbianev mbara ishima tsung.—Aer. 20:31-38.

16 Se mbacivir Aôndo nyian kpa, mbatamen asev doo se ishima, shi ka se er msen se sugh Yehova kpishi, er a ver ve ér ve nengen sha a vese nahan. Mbatamen ka vea tese ér kwagh wase gba ve ishima nahan, se seer zuan a iember. Ka vea za se inya, vea za sôr se nahan, se hide se taver shi i kundu se iyol kpen kpen. Doo se kpishi er ka ve kegh a kegh iyol u wasen se zum u mbamzeyol ve kange sha a vese je, i nyer se iyol la nahan. Sha mimi yô, mbatamen mba ken Kristu mba ve eren nahan la, mba ‘mbaeren tom a vese imôngo sha ci u sé ember yô.’

^ par. 5 Shi yange i pine anmgbianev mba nomso man mba kasev mban ér, “Ka ieren i nyi nahan ne hembe soon ner ortamen nana lu a mini? Mbagenev kpishi yange ve nan mlumun sha mpin ne ér, ve soo ortamen u nan lumun “ior u zan ikyua a nan” yô. Se va time sha ieren ne ken ngeren ugen ken hemen.