De Nengen Mcivir U Yehova Beelee ga
De Nengen Mcivir U Yehova Beelee ga
“Fa akaa a a hembe lun a inja yô.”—FIL. 1:10.
1, 2. Kanyi i ne ve mbagenev kpishi ken tar ne ve we ikyo sha akaa a hange hange ga, man kwagh ne gema va a mbampin mba nyi?
ASHIGHE a se lu ker ne ka ashighe a hemban taver man a hemban vihin, a i gbe je uumace ve lu a vande tagher a mi ga yô. Ior mba ve ye ikyar a Yehova kôôsôô ga yô, ka i taver ve kpishi u wan ishima a “ashighe a ican” ne. (2 Tim. 3:1-5) Er ve lu a or u nana wase ve u nôngon a ashighe a ican ne ga yô, ka i taver ve u been a uzayol vev. Ior kpishi ka ve keren msaanyol ken tar u u soo kwagh u iemberyolough yum ne, sha er vea hungur a ican ve yô.
2 Ashighe kpishi ior ka ve ker iemberyolough i hemba hanma kwagh ugen cii, sha er vea nôngo uma a lu ve guda yô. Aluer Mbakristu ver ishima ga yô, vea ngôôr gban ken imba ieren ne ga. Se palegh kwagh ne nena? Kwagh ne tese ér gba u ma shighe môm kpa se er kwagh u nan se msaanyol ga shinii? Se er nan ve se eren iemberyolough sha gbenda u a yange se u eren ityom yase ga? Er se nengen mcivir u Yehova beelee ga nahan kpa, ka atindiakaa a ken Ruamabera a nyi i gbe u se dondo ve se kera civir Yehova je se tswer iemberyolough ga?
U Veren Ishima sha Akaa a Hange Hange ken Tar u U Soo Iemberyolough Ne
3, 4. Ruamabera wase se u fan er i lu a inja u wan ikyo sha akaa a hange hange la nena?
3 ‘Iember i iyolough doo’ tar ne ishima je kar ikyaa inya. (2 Tim. 3:4) Mdoo u iemberyolough i hembe doon tar ne la una fatyô u vihin ikyaryan yase a Yehova. (Anz. 21:17) Sha nahan yô, washika u apostoli Paulu nger hen Mbaromanu la taver se ishima ér se eren kwagh sha ishima i tseen. Aluer se er tom sha kwaghwan la yô, una wase se u hemban ieren i taregh i wan ikyo sha akaa a hange hange.—Ôr Mbaromanu 12:8.
4 Sha ayange a tsuaa la je, Solomon nger kwagh ôr er i hembe doon u tôôn shighe henen sha akaa a hange hange, a u hanma shighe veren ishima sha akaa a nan msaanyol la yô. (Orpa. 3:4; 7:2-4) Sha kpôô yô, er se tse ku ga yô, gba u se “nôngo” kwagh kpoghuloo ve se zua a myom ye. (Luka 13:24) Sha nahan yô, gba u se za hemen u karen fan “akaa a a hembe lun a inja” la. (Fil. 1:10) Kwagh ne tese ér gba u se ver ishima zulee sha hanma kwagh u i gbe u Orkristu nana eren la cii.
5. Ka nyi igen i gbe u se er uwer uwer ga?
5 Ikyav i tesen yô, Mbakristu mba eren ityom ve uwer uwer ga, er Yehova man Yesu nahan. (Yoh. 5:17) Sha nahan yô, ashighe kpishi ior ka ve wuese ve er ve lu mba eren tom sha gbashima mba a fatyô u nan ve jighjigh yô. Mbayaav mba hembe veren ishima u eren tom kpoghuloo sha u vea nenge sha icombor ve yô. Kera kpa, or a nenge sha tsombor u nan ga yô, tese ér nan ‘nyiman Yehova’ jim je ve!—1 Tim. 5:8.
Er i Lu u Se Civir Aôndo Beelee Ga Nahan kpa, Se Fatyô u Civir Un Sar Sar
6. Se er nan ve se fa ser gba u se nenge mcivir u se civir Yehova la beelee ga?
6 Mayange Yehova nengen mcivir u mimi beelee ga. Ikyav i tesen yô, yange Mbaiserael vea undu mcivir u Yehova sha shighe u Tindi u Mose la yô, ve ya ican tsung. (Yos. 23:12, 13) Sha derianyom u hiihii la, yange gba u mbadondon Kristu vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea kura mcivir u mimi sha atesen man aeren a hôngorough ye. (2 Yoh. 7-11; Mpa. 2:14-16) Nyian kpa, Mbakristu mba mimi mba nengen mcivir ve beelee ga.—1 Tim. 6:20.
7. Paulu yange wa agoyol sha tom na u pasen kwagh la nena?
7 Tom wase u pasen kwagh la ngu ne se msaanyol. Nahan kpa, u se̱ za hemen u lun a msaanyol ken kwaghpasen yô, gba u se gbidye kwar sha mi zulee shi se wa agoyol sha mi tsuaa. Paulu pase er yange un wa ikyo sha kwagh u ior mba un tesen ve la yô. A nger ér: “Ior cii m hingir ve hanma kwagh cii, sha u a lu nan nan kpaa, me yima mbagenev yô. M er akaa cii sha ci u Loho u Dedoo sha u me zua a kwar sha mi yô.” (1 Kor. 9:22, 23) Yange doo Paulu kpishi u nan ior iwasen ken jijingi, shi wa ikyo sha gbenda u una nenge sha mbamgbe mba ior mba pasen ve kwagh la. Sha nahan yô, a kôrcio u taver ve ishima shi wasen ve u civir Yehova.
8. (a) Gba u se eren kwagh a ior mba se tesen ve la nena? (b) U henen Bibilo a ior la una wase se u zuan a iember ken tom u pasen kwagh la nena?
8 Paulu yange nenge tom na u pasen kwagh la beelee ga nena? A kegh iyol u “shiren” tom sha ci u Yehova kua mba vea kegh ato a loho u mimi la. (Rom. 12:11; 1 Kor. 9:19) Ka sea eren tom u tesen ior Mkaanem ma Aôndo sha u henen Bibilo a ve sha uya vev shin ken ma mkombo u Mbakristu shin sha shighe u Mcivir u hen Tsombor la nahan, se mba we ikyo sha tom u se eren sha ci ve la kpa? Alaghga se nenge ser u henen Bibilo a ior hanma shighe la ka zegetom u se fatyô u eren ga yô. Sha mimi yô, ashighe kpishi a gba u se pande shighe u se eren akaa a ase la se na sha u wasen mbagenev. Kpa kwagh ne zua sha mkaanem ma Yesu yange kaa ér, “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh” la ga he? (Aer. 20:35) Aluer se mba tesen mbagenev gbenda u zan ken myom yô, se zua a msaanyol u tom ugen môm ua fatyô u nan se ga yô.
9, 10. (a) U nengen kwagh beelee ga la tese ér se fatyô u memen shin ember a mbagenev imôngo ga shinii? Ta iwanger. (b) Kanyi ia wase ortamen ve nana taver mbagenev ishima shi nana lumun ér ve va ikyua a nana?
9 U nengen kwagh beelee ga la, u ngu wer ka u se kera memen, se ember a mbagenev imôngo ga ze. Yesu yange ver ikyav i vough i tesen mbagenev kwagh tseegh ga, kpa shi memen, yan ikyar i injaa a mbagenev kpaa. (Luka 5:27-29; Yoh. 12:1, 2) Shi u nengen kwagh beelee ga la ka u kaan ér gba u hanma shighe yô, se lumun beer ga ze. Yesu yange una lu or u lumun beer ga yô, mayange ior ma zaan ikyua a na ga. Mbayev je kpa yange i doo ve u lun vea na. (Mar. 10:13-16) Se fatyô u dondon ikyav i Yesu i eren kwagh sha gbenda u vough la nena?
10 Anmgbian ugen yange ôr kwagh u ortamen ugen kaa ér, “Ortamen la soon ér una er kwagh i gba ken inya ga, kpa gem veren ishima ér saa mbagenev kpa ve lu er un nahan ga.” A fatyô u ôron kwagh wou nahan kpa? Aluer se mba veren ishima ser mbagenev ve er kwagh i hemba tahav vev ken inya ga yô, ka kwagh u vough. Ikyav i tesen yô, shighe u mbamaren ve tsough akaa sha ci u mbayev vev, aa hembe agee a ve ken inya ga yô, mbayev ka ve er akaa shon tsembelee. Kape mbatamen kpa vea fatyô u taver mba ken tiônnongo ishima u vesen ken jijingi shi pasen ve akaa jighilii a aa wase ve u eren nahan je la. Heela tseegh ga, aluer ortamen nan tôô iyol i nan gede gede ga yô, nana fatyô u taver mbagenev ishima shi a lu ve ican u kporom ikyua a nan ga. (Rom. 12:3) Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “M soo mer ortamen nana nengen hanma kwagh beelee ga. Kpa aluer hanma shighe nan ngu lumun beer ga di kpa, a taver mo u van ikyua a nan.” Anmgbian u kwase ugen kpa kaa ér un nenge ér kwagh u mbatamen mbagenev “cier un iyol kpishi sha ci u, ken mlu ve cii mba eren asenge cuku ga.” Mayange mbatamen vea soo ér vea pande mnenge u saan saan u i gbe u mbananjighjigh cii vea lu a mi sha kwagh u mcivir u Yehova, u a lu “Aôndo u sar sar” la ga.—1 Tim. 1:11, NW.
Ityom i Eren ken Tiônnongo
11. Inja i u “keren” tom ken tiônnongo la ér nyi?
11 Shighe u Paulu taver nomso mba ken tiônnongo ishima ér ve nôngo ve kuma u eren ityom i vesen la, awashima na lu u taver or môm ishima ér nana ker u kuren mhange u nan ga. Kpa a nger ér: ‘Aluer or ngu keren u lun orkuran yô, ka tom u dedoo u sar nan ye.’ (1 Tim. 3:1, 4) Gba u Mbakristu mba ve lu nomso, ve lu “keren” ityom ken tiônnongo la, vea lu a isharen tsung i eren tom kpoghuloo sha er vea lu a aeren a ken jijingi a i gbe u vea lu a mi ve vea er tom sha ci u anmgbianev la. Aluer anmgbian nan er batisema kuma inyom i môm, shi nan ngu eren akaa a Ruamabera a tese ken 1 Timoteu 3:8-13 ér or a er ve nana kuma u lun diakon la tsembelee yô, a fatyô u kaan ér i na nan diakon. Ivur i sha 8 la kaa jighilii ér: ‘Kape udiakon kpaa ve̱ lu la, ve̱ lu ior mba mimi.’
12, 13. Pase igbenda i agumaior aa fatyô u keren ityom i eren ken tiônnongo yô.
12 U ngu anmgbian u lun a gbashima, u ú lu yemen u za nyôron anyom 20, i er u batisema yôô? Igbenda ngi kpishi i u fatyô u keren ityom yô. Gbenda môm yô, ka u keren ser se seer zan ikyura ken tom wase u pasen kwagh la. Ka doon we u duen kwaghpasen vea mbayev man agumaior kua mbaganden cii kpa? U nôngon wer u zua a or u u fatyô u henen Bibilo a nan kpa? Aluer u ngu dondon mbamhen mba i dugh a mi ken mbamkombo mba Mbakristu la, sha u henen Bibilo a ior yô, u seer fan ityesen. Heela tseegh ga, u hen u zungwen or u nan lu henen igbenda i Yehova la mhôônom. Er or u ú lu henen Bibilo a nan la nana hii u nengen er i gbe u nana gema inja la, we di kpa a gba u ú hen er u wase nan sha kwaghfan kure kure u kuran atindiakaa a ken Bibilo yô.
13 Ne anmgbianev mba ne lu agumaior, ne fatyô u nan ayol a en sha ci u mbaganden mba ken tiônnongo, sha u wasen ve sha hanma gbenda u ne fetyô cii. Shi ne fatyô u tesen ner mluashe u Iyou i Tartor yen gba ne kwagh, sha u wasen u sôron i ér i lu wang shi i engem ashe kpaa. Aluer ne mba nan iwasen i ne fetyô cii la yô, iyol i ne kegh u nan iwasen shon la ia tese ér ne mba nengen tom u ne lu a mi la beelee ga. Ne fatyô u henen er ne nenge sha mbamgbe mba tiônnongo sha mimi yô, er Timoteu kpa er nahan.—Ôr Mbafilipi 2:19-22.
14. A fatyô u “karen” anmgbianev mba ve lu agumaior sha u ve er ityom ken tiônnongo nena?
14 Ne mbatamen, ver nen ishima sha er ne keren ityom ne naan anmgbianev mba ve lu agumaior, mba ve nôngon ér vea “yevese asaren a sha inja i mbayevikyaior” shi ve zendan “perapera ityô, man jighjigh u nan man dooshima man bem,” kua aeren a dedoo agen kpaa la yô. (2 Tim. 2:22) Aluer ne mba nan agumaior akaa a vea er ken tiônnongo yô, ne lu “karen” ve, sha u “ior cii vea nenge mzehemen” ve yô.—1 Tim. 3:10; 4:15.
Er u Tese Wer u Ngu Nengen Akaa a ken Tiônnongo man a hen Tsombor Beelee Ga Yô
15. Er i nger ken 1 Timoteu 5:1, 2 nahan, se fatyô u tesen ser se mba nengen kwagh u mbagenev beelee ga nena?
15 U nengen kwagh beelee ga la wa u nan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev icivir kpa ker. Shighe u Paulu lu wan Timoteu kwagh la, a pase er i gbe u a eren kwagh a mbagenev sha icivir yô. (Ôr 1 Timoteu 5:1, 2.) Kwagh ne ngu hange hange, hemban je yô, shighe u se eren kwagh a nomsoor shin kwase u se vese nan ga yô. Ikyav i Yobu a ver i nan kasev icivir, hemban je yô, kwase na la, i doo u se dondo. Yange nôngo kpoghuloo sha er una kenger kwase ugen sha gbenda u idyaa ga yô. (Yobu 31:1) Aluer se mba kenger anmgbianev mba nomso man mba kasev beelee ga yô, kwagh la una yange se u hian a ve shin eren ma kwagh u una na a kera doo anmgbian u nomso shin u kwase u lun ikyua a vese ga la. U eren kwagh a mbagenev sha icivir la ka kwagh u hange hange, hemban je yô, shighe u nomsoor man kwase ve lu sôôr ayol a ve u vôson yô. Mayange Orkristu u nengen kwagh beelee ga nana soo u numben nomsoor shin kwase ugen a ishima ga.—Anz. 12:22.
16. Pase er mnenge u mbagenev ken tar ve lu a mi sha tom u nom shin ter la a lu kposo a kwagh u Bibilo i pase ér ka tom u nan la yô.
16 Shi gba u se ver ishima sha er se za hemen u nengen ityom i Aôndo a ne se hen tsombor la beelee ga yô. Tar u Satan ngu tesen icivir sha tom u i ne nom shin ter hen tsombor la ga. Ka i doo ikyômpeni i nan ior msaanyol u tesen ken ufiim er i nahan mbayaav tar shi i ne ve civir ga yô, inja er kape i gbe u a eren a ve la nahan. Nahan kpa, Ruamabera tese ér nom ngu a tom u vesen, i ver un ngu ‘ityough ki kwase na.’—Ef. 5:23; 1 Kor. 11:3.
17. Pase er u eren mcivir wase u hen tsombor la una fatyô u tesen ér se mba nengen ityom yase i se lu a mi la beelee ga yô.
17 Alaghga nom nana kuren ugbayol mba tsombor u nan. Kpa aluer ngu hemen tsombor na sha u eren akaa a ken jijingi ga yô, a tese ér ngu a kwaghfan ga. (Dut. 6:6, 7) Sha nahan yô, 1 Timoteu 3:4 kaa ér aluer u ngu ityough hen ma tsombor shi u ngu keren u seer eren tom ken tiônnongo yô, gba keng u ú lu or u nan ‘nengen sha ya u nan dedoo, nan nengen sha ônov mba nan sha u ve̱ tema sha inja sha inja, ve̱ lu mbaungwan kwagh’ yô. Nahan pine iyol you wer, ‘M ver ian i hanma shighe yô me eren mcivir vea tsombor wam kpa?’ Kasev Mbakristu mbagenev ka ve zamber a zamber noov vev ér ve hemen sha u eren akaa a ken jijingi. Hanma nom yô nana time sha gbenda u nan nengen tom u i ne nan ne tsembelee. Gba u Kwasekristu kpa nana suen Mcivir u hen Tsombor la shi nana eren kwagh ken mzough vea nom u nan sha er mcivir shon una za ikyura yô.
18. Mbayev vea hen u eren akaa a aa wase ve u hemban civir Yehova ken hemen nena?
18 Shi mbayev kpa i taver ve ishima ér ve hemba veren ishima sha akaa a aa wase ve, vea hembe civir Yehova ken hemen yô. (Orpa. 12:1) Aluer mbayev hen u eren tom kpoghuloo, shi mba eren ityom i hen ya, i i kom sha anyom a ve man tahav vev yô, ka kwaghbo ga. (Ukwe. 3:27) Shighe u Tor Davidi lu wanye la, a hen u lun orkuran iyôngo u dedoo. Shi yange hen atsam a dughun shi gberen man ityogholov mbi kuhwan, akaa a yange fa tsembelee la na yô, a hingir u za eren tor u Iserael tom. (1 Sam. 16:11, 12, 18-21) Davidi numben shighe u lu yev la je ka u tunan ga, kpa shi a hen akaa a injaa a yange va wase un ken hemen u wuese Yehova yô. Mfe u a zua a mi shighe u lu kuran iyôngo la wase un u va hemen ikyurior i Iserael sha ishimawan. Ne agumaior, ka ityom i me, ne lu henen hegen u eren tsembelee, i ia wase ne u civir Orgban wen shi ia wa ne agoyol a eren ityom igen ken hemene?
De Tee Iyol You Gede Gede Ga
19, 20. Ka mnenge u nyi u kange ishima wer u za hemen u lun a mi sha kwagh u mlu wou man mcivir wouwe?
19 Se cii se fatyô u nôngon ser se lu a mnenge u vough sha ayol a ase, se lu mba tôôn ayol a ase gede gede ga. Se soo ser se “eren perapera a̱ karen ikyaa inya ga.” (Orpa. 7:16) Aluer se mba eren asenge ashighe agen yô, a na kwagh a za a doo, a lu hen ya shin hen ijiirtom shin shighe u se eren kwagh a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpaa. Mba hen tsombor ve ver ishima ve palegh u kôron ave sha ankaam ma kiriki, sha er vea vihi bem u i gbe u una lu hen ya ve la ga yô. Ken tiônnongo kpa, se cii se fatyô u henen u sen shi lun sar sar a mbagenev, shi iliam yase man ityesen yase i lu sha gbenda u wasen ve shi maan ve a maa ken jijingi.—2 Kor. 13:10; Ef. 4:29.
20 Se mba ken tar u ú we atindi a Yehova ikyo ga yô. Kpa ior mba Yehova yô, ve nenge m-ongo u ungwan imo i Aôndo shi civir un sha mimi la ér ka kwagh u hange hange. Doo se kpishi er se lu ken zegenongo u ior mba ve lu civir Yehova “sha inja sha inja” ne kpen kpen! Yô, se kange nen ishima, se za nen hemen u nengen uma wase man mcivir wase beelee ga.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Gba u se palegh mnenge u tar u nengen uma beelee la sha ci u nyi?
• Se fatyô u lun sar sar, kpa shi se nengen tom wase u pasen kwagh la beelee ga nena?
• Mnenge u se lu a mi sha kwagh u tom u eren la una tese ér se mba eren kwagh beelee shin se mba eren ga nena?
• Pase er i hii ve u nan anmgbianev asev man mba hen tsombor wase icivir la i lu beerkwagh ga yô.
[Mbampin mba ngeren u henen]
[Ufoto u sha peeji 12]
Gba u nom nana nengen sha ugbayol kua mlu u ken jijingi u tsombor u nan