Kohol Nen Iyol!
Kohol Nen Iyol!
“Kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.”—MAT. 24:44.
1, 2. (a) Ka akaa a i tsengeôron ken Bibilo a nyi, a fatyô u tôôn karen sha numtan u anyama? (b) Mtim u a lu van sha Zegebabilon la bende a we nena?
ORGEN lu, u yange i fa un sha kwagh u msaanyol u eren kpishi shi na ior msaanyol anyom imôngo sha u eren anumbe a mbaanyam mba ken tar u Bangladesh, mba tese ve u lun a na kôôsôô yô. A kaa ér: “Ma inyam i ken toho ka ia lu a we kôôsôô nahan, i lu u er u zua a iyua i hemban doon we sha won cii nahan.” Kpa, sha iyange i Oktoba 3, ken inyom 2003 la, mlu na u kôôsôô vea mbaanyam la bee. Anyam na ugen u lun iyol pupuu, u myohom nam kuma 172 sha ikyaren i kg yô, gba moughon num a na tsô, kôr un. Cuku tsô kpa or la yange hen ér anyam la una ta num sha a na ga, nahan a wa iyol ga.
2 Doo u se umbur ser, Bibilo ôr kwagh u numtan u “inyam” igen, nahan gba u se wa iyol. (Ôr Mpase 17:15-18.) Inyam ne ia ta num sha ana? Akaa a va kôr a gema kpoo, nahan tar u Diabolo ne ua mough num a iyol i u. Inyam la ka Mzough u Ityar Cii, kua ugomoti mba tar ne purututu. Vea ta num sha Zegebabilon, ka tartor u ukwaghaôndo mba aiegh mba sha tar cii, mba ve lu er idyakwase nahan je la, vea tim un gburu gburu. Ka hanma shighe kwagh ne una ere? Iyange la man shighe la yô, se fa ga. (Mat. 24:36) Kwagh u se fe yô, a lu hen shighe u se ver ishima ga la je kwagh shon una er ye, man shighe la shi vese ga. (Mat. 24:44; 1 Kor. 7:29) Sha nahan yô, gba hange hange u se kohol iyol sha er a va timin Zegebabilon, shi Kristu una vaan u timin tar u Satan ne kera yô, un kpa una tese ér un ngu Orpaan se. (Luka 21:28) Se fatyô u nengen ikyav ken mbacivir Yehova mba jighjigh mba yange ve kohol iyol, nahan ve nenge mkur u uityendezwa mba Aôndo sha ashe a ve la, nahan kwagh ne una wase se u kohol iyol. Se hen kwagh sha akaa a yange er mbagenev ne kpa?
Kohol Nen Iyol, Er Noa Nahan
3. Kanyi yange i va Noa a ican er lu civir Aôndo sha mimi laa?
3 Shin er mlu u ior mba sha ayange a Noa la vihi kpishi nahan kpa, Noa kohol iyol sha u una nenge er ityendezwa i Aôndo ia kure yô. Hen ase sha mbamtaver mba yange gba u Noa una tagher a mi, shighe u mbatyomov mba hemban ato mba ve gema ayol a ve ve hingir uumace, nahan ve yav a kasev mba doon ashe la! Ieren ve i sha gbaaôndo ga ne na yô, ve mar akôraior, ve lu “ior mba ageev,” mba ve nzughul a mbagenev sha tahav vev mbu hemban la yô. (Gen. 6:4) Hen ase sha ipila er yange akôraior ne er kpishi, er ve lu gbuusu tar hanma ijiir i vea za cii la yô. Kwagh ne yange na yô, ifer dumbur, shi mhen u or man ieren i nan cii hingir u vihin tsung. Yehova Ter Uhembancii maa ver shighe u una tim mbaaferev mbara kera yô.—Ôr Genese 6:3, 5, 11, 12. *
4, 5. Ka sha igbenda i nyi nahan mlu u sha ayange a ase ne a lu er sha ayange a Noa la nahana?
4 Yesu yange tsengaôron ér mlu u sha ayange a ase ne una lu er sha ayange a Noa la nahan. (Mat. 24:37) Ikyav i tesen yô, se kpa se mba nengen er ujijingi mbaaferev ve lu wan ave sha akaa yô. (Mpa. 12:7-9, 12) Mbatyomov mba ve lu azôv ne, yange ve gema ayol a ve ve hingir uumace sha ayange a Noa la. Er hegen i kera ne ve ian i geman ken mluyol u orumace ga nahan kpa, ka ve nôngon sha afatyô ve cii ér vea mgbegha mbayev kua mbaganden cii sha u ve eren akaabo. Mbatyomov mba wan idya kpoghuloo mban ka vea nenge ifer man aeren a hôngorough a ior mba shin tar ne, mba vea kôrcio u hôngor ve la nahan, i doo ve kpishi, kpa ior fa ga.—Ef. 6:11, 12.
5 Mkaanem ma Aôndo yila Diabolo ér “orwuanor,” shi ma kaa ér ngu a “tahav mbu kuugh.” (Yoh. 8:44; Heb. 2:14) Kpa u ngu wer tahav nav mbu wuan or mbura mbu a kighir shio ze. Nahan kpa, or u ken jijingi, u vihin tu ne meen ior shi tsughun ve. Ka a mgbegha ior sha u ve lu a mhen u wuan mbagenev. Ikyav i tesen yô, wanye 1 ken mbayev 142 mba i mar ve ken tar u Amerika cii, nana kpe ku swendegh. Er ipila i eren sha ihyundu ne i ngeen yum ne, u hen wer Yehova ngu nengen a i er sha ayange a Noa la kpa lu nenge nahan ga he? Una kera er kwagh sha mi gaa?
6, 7. Noa man tsombor na yange ve tese jighjigh u nan man mcie u cian Aôndo nena?
6 Shighe kar yô, Aôndo pase Noa er un soo u van a mngerem ma deemee sha tar, timin uumace cii yô. (Gen. 6:13, 17) Yehova kaa a Noa ér a er tso u lun er zege akwati nahan. Nahan Noa man tsombor na hii u gban tsô. Lu nyi i wase ve u kohol iyol cii man shighe u Aôndo va a mtim laa?
7 Lu jighjigh u nan u Noa man tsombor na lu a mi kpishi kua mcie u ve cian Aôndo la, yange mgbegha ve u eren kwagh u Aôndo kaa ve la ye. (Gen. 6:22; Heb. 11:7) Er Noa lu orya yô, a za hemen u lun ikyua a Yehova, nahan a nyôr iyol ken aferakaa a mbawanndor a na lu eren la ga. (Gen. 6:9) Yange fa er gba u tsombor na ua kem iyol sha aeren a pilagh a mbawanndor a na kua ihyembeato ve la yô. Yange gba hange hange u vea palegh u uven ityough ken akaa i eren ayange ayange la. Aôndo yange na ve tom, nahan gba hange hange u tsombor la cii ua hemba veren ishima sha tom shon.—Ôr Genese 6:14, 18.
Noa man Tsombor Na Kohol Iyol
8. Kanyi i tese ér tsombor u Noa yange ve civir Aôndoo?
8 Ngeren u Bibilo hemba ôron kwagh u Noa, u lu orya la, kpa kwase na kua mbayev nav kpa yange ve lu mbacivir Yehova. Profeti Esekiel yange tese ér kwagh ne ka mimi. Esekiel kaa ér Noa yange una lu uma sha shighe na la yô, ma i yima ônov nav sha ci u perapera u ter ve ga. Ônov mba Noa yange ve wa ikyondo kuma u vea wa kwaghôron u Aôndo ikyo shin vea hemba un ato. Sha nahan yô, ve ayol a ve ve tese ér Aôndo doo ve ishima kua igbenda na. (Esek. 14:19, 20) Tsombor u Noa lumun kwaghwan na, shi ve na jighjigh er Noa iyolna nahan, shi ve lumun ér mbagenev ve yange ve u eren tom u Aôndo na ve la ga.
9. Ka akav a imba jighjigh u nan u Noa la a nyi se nengen a mi sha ayange a ase nee?
9 Nyian ne, ka sea nenge a mbayaav ken mzough u anmgbianev u tar sha won cii, mba ve lu nôngon sha afatyô ve cii ér vea dondo ikyav i Noa la nahan, ishima i taver se kpen kpen! Ve kav ér ka kwaghyan man akondo man makeranta kua ijiir i tsan tseegh i gbe u vea na icombor ve ga. Gba kpee u mbayaav vea nengen sha mbamgbe mba ken jijingi mba icombor ve kpaa. Aluer mbayaav mba eren nahan yô, mba kohol iyol sha ci u kwagh u Yehova a sôôn eren la.
10, 11. (a) Shighe u Noa man tsombor na lu ken tso la, yange a lu ve ken ishima nena? (b) Ka mpin u nyi i doo u se pine ayol a ase?
10 Alaghga Noa man kwase na man mbayev nav a kasev vev cii yange vea er tom u gban tso la a kuma er anyom 50 nahan. Er vea lu gban tso la, yange vea nyôr ker shi vea due acin imôngo. Ve shighe un tsur iyol sha u mngerem ma de nyer ker ga yô, shi ve ombo kwaghyan ker poo, shi ve nyôr a inyam atô kposo kposo ker. Nenge a kwagh la ken ishima you. Ken masejime yô, iyange i ikyaa za va, lu ken uwer u sha uhar, ayange a u 17, ken inyom i 2370 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, maa ve nyôr ken tso. Yehova wuhe hunda, ura maa hii u nôôn. Ura ne lu di zegeura u ka a nôô shin tar hegen ne ga. Ambor a aiv a mnger ande sha, ahura a sha kpaa bugh, nahan zegeura haa sha tso la. (Gen. 7:11, 16) Mba ve lu ken tso ga la cii ku kohol ve, kpa mba ve lu ker la yô, i war uuma vev. Yange a lu tsombor u Noa ken ishima nena? Sha kpôô yô, yange vea wuese Aôndo. Vea kaa ken ishima ér, ‘Se zende vea Aôndo u mimi la shi se kohol iyol, nahan saan se iyol kpen kpen!’ (Gen. 6:9) U fatyô u nengen a iyol you ken tar u he, er u va war Armagedon ve, a doo u kpishi, u lu a iwuese er tsombor u Noa nahan la kpa?
11 Ma kwagh u yangen Uhembansha u timin tar u Satan ne, er a tende zwa nahan la je kpa ngu ga. Pine ase iyol you wer, ‘M ngu a vangertiôr mer Aôndo una er hanma kwagh u a tende zwa u eren cii, sha shighe u a ver la, kwagh môm a gba ken inya ga kpa?’ Aluer ka nahan yô, kohol iyol sha u umbur ‘iyange i Yehova,’ i i sôôn van la.—2 Pet. 3:12.
Mose Za Hemen u Lun Per
12. Ka nyi akaa yange ma dan Mose?
12 Shi de se nenge ikyav i orgen kpaa. Sha mnenge u or yô, lu inja er Mose lu sha ian i dedoo kpishi ken tar u Igipiti nahan. Er wan u Farao u kwase tôô un hingir wan na u nomso yô, alaghga tsô yange ior naan Mose icivir kpishi shi Mose yaan kwaghyan u hemban doon cii shi huan akondo a hemban doo cii, shi lu hen iyaagh ki hemban kundun iyol cii. Yange hen makeranta ar sha azenger. (Ôr Aerenakaa 7:20-22.) Mose lu sha ian i va zuan a dyako i vesen.
13. Mose yange za hemen u veren ishima sha uityendezwa mba Aôndo nena?
13 Alaghga tsô, akaa a mbamaren mba Mose tese un iyev la wase un u nengen er eev mbu Mbaigipiti civir la lu gbilinkwagh yô. (Eks. 32:8) Mose yange de ér makeranta u Mbaigipiti man mlu u yôughyôugh u hen ya u tor la, ve na una undu mcivir u mimi ga. A shi nan kpa Mose yange ver ishima sha uityendezwa mba Aôndo er a uter nav mba tsev la shi sar un tsung u kohol iyol i eren ishima i Aôndo. Ka nahan ve Mose yange kaa a Mbaiserael nahan ye, ér: “TER, . . . Aôndo u Aberaham man Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob, tindim hen a ven.”—Ôr Ekesodu 3:15-17.
14. Mose yange tagher a kwagh u karen jighjigh na u nan kua ishimataver na nena?
14 Mose nenge Yehova, Aôndo u mimi la ér ka or kpôô kpôô, kpa ieev mbi mbi lu mbaaôndo mbakpenev mba tar u Igipiti la yô, yange nenge ve nahan ga. Ieren i Mose lu inja er yange “nengen a u i nengen a Na ga la” nahan. Mose na jighjigh ér Aôndo una yima ior nav sha ikyev i Mbaigipiti, kpa gema fa shighe u kwagh la una er ga. (Heb. 11:24, 25, 27) Zum u Mose ta ikyaa ken Oriserael u lu kpan, u̱ i lu nzughul a na la, a lu tesen ér sar un tsung u Aôndo ma a yem Mbaheberu sha ikyev i Mbaigipiti. (Eks. 2:11, 12) Nahan kpa, shighe u Yehova una yima ior nav lu a kuma ga, nahan hingir u Mose una yevese a za yer ken tar u icaa. Lu Mose ican kpishi u undun yaagh ki tor u Igipiti, ki mkpeyol lu her la za lun ken taaikyôngo je, ka u tunan ga. Nahan kpa, Mose kohol iyol sha u lun per sha hanma kwagh u Yehova kaa ér a er cii. Sha nahan yô, Aôndo tindi Mose sha u za due a anmgbianev nav ken kpan kera, zum u a tsa ken tar Midian anyom 40 kar yô. Mose ungwa kwagh u Aôndo kaa ér a er la, cin hide ken Igipiti. Zum la, lu shighe u vough u Mose una er tom u Aôndo wa un, shi una er u vough er Aôndo tese un ér a er la. (Eks. 3:2, 7, 8, 10) Mose hidi ze ken Igipiti yô, gba u ‘or u lu ishima legh legh hemba hanma or sha won cii’ ne una lu a jighjigh u nan kua ishimataver ve una za lam a Farao ye. (Num. 12:3) Yange za lam a Farao kwa môm tseegh ga, kpa er nahan kwa kimbir kimbir, er atsan lu van sha Mbaigipiti la, a u fan acin a una mase za lamen a Farao ve una de ga.
15. Er Mose tagher a akaa a nan un iyolkpen nahan kpa, lu nyi i mgbegha un ve ver ishima u eren akaa a van Ter na u sha la a iciviri?
15 Ken atô u anyom a 40, a Mbaiserael lu zenden ken taaikyôngo la, akaa za er Mose ver ishima la ga. Nahan cii kpa, Mose ver ishima u eren akaa a van Yehova a icivir, shi taver ityô na, Mbaiserael ishima ér ve er nahan. (Dut. 31:1-8) Sha ci u nyi? Sha ci u hemen u Yehova kua iti i Yehova doo Mose ishima hemba iti na iyol na. (Eks. 32:10-13; Num. 14:11-16) Se kpa, er se lu tagher a akaa a nan se iyolkpen shin a van se a mgbejime nahan cii kpa, gba u se za hemen u suen hemen u Aôndo, lun a vangertiôr ser gbenda na u eren kwagh hemba kan u injaa, shi hemba kan u mimi shi u hemba doon a nyityô gbenda igen cii. (Yes. 55:8-11; Yer. 10:23) We kpa kape i lu u laa?
Kuran Nen!
16, 17. Er nan ve Mark 13:35-37 a lu u a inja yumu?
16 “Ver nen ishima, kuran nen, gadia ne fa zum u shighe la una kuma ga.” (Mar. 13:33) Yesu ta icin ne shighe u lu pasen kwagh u una lu ikyav i mkur u tar u ifer ne yô. Hen ase sha asember a Yesu mase kuren kwaghôron u profeti u vesen ne a mi, a Marku nger ne, a kaa ér: “Kuran nen, gadia ne fa shighe u Orya Una va ga, shin a lu aikigheou, shin a lu atôghôto u utuou, shin a lu sha ikyeghtôngonou, shin a lu pepeou, yô, A̱ de kera va bulun ne a bul A̱ kohol ne mnya ga. Kwagh u M kaan ne ne, M ngu kaan ior cii Mer: Kuran nen.”—Mar. 13:35-37.
17 Kwaghwan u Yesu ne ka u henen sha mi tsung. A ôr kwagh u ashighe a mkor a utu atô anyiin. A lu ican kpishi u lun per hen shighe u mkor u Yesu mase teren la, sha ci u shighe la yange a hii sha ahwa atar sha use zan zan iyange i kar duen. Mbahemen ityav nenge ér ka hembe doon u za ta num sha mbaihyomov shighe la, sha ci u ka ian i hemban doon i vea fatyô u kohol ve “mnya” yô. Hegen kpa, er tar ne u gbe mnyam ken jijingi mem mem ne, alaghga a gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se lu per ye. Se nenge ser gba u se “kuran” shi se ‘ver ishima’sha ci u mkur u tar ne, u i tsengeôron la man myom wase la ga he?
18. Er se lu Mbashiada mba Yehova yô, ka ian i civirigh i hemban cii i nyi se lu a mini?
18 Or u tesen annyamev u lun a na kôôsôô, u se hii ôron kwagh na ken ngeren ne, u anyam u ken tar u Bangladesh kôr un la yange war ku. Kpa kwaghôron u profeti u ken Bibilo tese wanger wanger ér kwaghaôndo u aiegh man tar u ifer ne cii vea war mtim u a sôôn van sha a ve la ga. (Mpa. 18:4-8) Yô, mbacivir Aôndo cii, mba ve lu agumaior kua mbaganden kpaa, ve nenge er i gbe hange hange u se nôngo sha afatyô wase cii se kohol iyol sha ci u iyange i Yehova, er Noa man tsombor na er nahan yô. Se mba ken tar u ú ne Aôndo icivir ga, u mbatesen mba kwaghaôndo u aiegh kua mba ve ne jighjigh ér Aôndo una lu shin una lu ga kpa a fatyô u fan sha won ga kua mbanyiman Aôndo, ve lu nahan un u a gbe se la tar sha alam a ve yô. Kpa se yô, se de ser mbamhen mbara nahan ve bende a vese ga. Se dondo nen akav a ior mba se hen kwagh ve ne shi se lu per, se keren aan a paase Yehova iyol shi nan un icivir er a lu “Aôndo u mbaaôndo,” shi a lu “Aôndo u hemban, u ageegh, u cieryol” yô.—Dut. 10:17.
[Ngeren u shin kpe]
^ Sha kwagh u “anyom deri man ikyundu” a i ter ken Genese 6:3 la yô, nenge Iyoukura i Disemba 15, 2010, peeji 30.
Baver We Kpa?
• Er nan ve yange gba u Noa una hemba veren ishima sha mbamgbe mba ken jijingi mba tsombor na?
• Ayange a ase ne nga er ayange a Noa la nahan nena?
• Shin er akaa yange za er Mose ver ishima la ga nahan kpa, yange ver ishima na cii sha uityendezwa mba Yehova sha ci u nyi?
• Ka akaaôron a profeti a ken Bibilo a nyi a wasen we u lun per ken jijingii?
[Mbampin mba ngeren u henen]
[Foto u sha peeji 25]
Noa vea tsombor na yange ve ver ishima sha tom u Yehova
[Foto u sha peeji 26]
Uityendezwa mba Aôndo mba bunden ga mbara wase Mose za hemen u lun per