Tom U Icighan Jijingi Er Sha U Gban Akaa yô!
Tom U Icighan Jijingi Er Sha U Gban Akaa yô!
“Ka sha mkaanem ma TER i er Usha ye; shi ka sha iôôn i ken zwa Na i er akum a ve cii kpaa ye.”—PS. 33:6.
1, 2. (a) Uumace seer zuan a mkav sha kwagh u sha man tar ken ashighe a karen ne nena? (b) Ka mpin u nyi i gbe u se fa mlumun sha mini?
MBATÔVONKWAGHFAN u sangen yeke mbagenev kpishi yange ve na jighjigh anyom kar ken ijime hemba 100 ér, shawon, u tar wase kpa u lu ker ne, ngu a ijuku-asan i môm tseegh, iti i ijuku-asan la ér Milky Way. Man shawon gema gbanger hemba nahan ica je, kpa ve fa ga! Hegen i hen ér shawon ngu a azuku-asan hemba biliôn 100, man azuku-asan ne, agen nga a asan ker ubiliôn ubiliôn je. Er i lu varen mbaanar mba hemban lun a tahav mbu nengen akaa a mi ken ica, mba i yer ér telescopes la yô, mba fan iyenge i azuku-asan seer a seer.
2 Er ken anyom a hemban 100 ken ijime la, mbatôvonkwaghfan u sangen yeke lu a mfe sha kwagh u usha kuma ve ga nahan, kape mfe ve sha kwagh u tar wase ne kpa yange yina je la. Ka mimi, ior mba ve lu uma ken atô u anyom deri a a kar ken ijime ne lu a mfe hemba uter vev mba ve lu cii man shighe ve la. Nyian di se hemba zuan a mkav sha akaa a a ne ve uma a doo, kua sha akaa a a we ken uma kpelegh kpelegh la, man igbenda i akaauma a ze hemen u lun sha tar la kpaa. Shi ken anyom a aa va ken hemen la kpa se va seer fan kwagh u usha man tar wase ne kpee je. Kpa, hemba doon u se pine ser, Akaa ne cii yange due hana jimi? Ma gbenda ugen ngu u se zua a mlumun sha mpin ne ga, saa er Or u a gbe akaa cii la a pase ken Icighanruamabera la tseegh.
Ivande i Igbetar
3, 4. Aôndo yange gba sha man tar nena, man ityom na ngi ve un a icivir nena?
3 I pase ape sha man tar ve dugh la ken asember a hiihii a ken Bibilo la ér: “Sha hiihii Aôndo gba Sha man tar.” (Gen. 1:1) Cii man Yehova gba sha man tar yô, ma kwagh lu u una tôô a er akaa ne a mi ga, nahan a vande eren akaa agen, a yange tôô gba sha man tar kua akum a ve cii sha icighan jijingi na, u a lu tahav mbu tomov nav mbu ageegh la yô. Orumace u fan tomaveegh ka nan er akaa sha ave a nan kua sha ikyavmbitomov, kpa Aôndo yô ka a tindi icighan jijingi a za er ityom na i kpilighyol la.
4 Icighanruamabera yila icighan jijingi sha injakwagh ér “ihyôwe” i Aôndo. (Luka 11:20; Mat. 12:28) Man shi “tom u ave Na” (ka kwagh u Yehova a gbe sha icighan jijingi na je la) ngu ve un a icivir. Orpasalmi Davidi ngise wa icam ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na.” (Ps. 19:1) Sha kpôô yô, akaa a i gbe a la nga tesen ér jijingi u Aôndo ngu a agee a kpilighyol. (Rom. 1:20) Nga tesen kwagh ne nena?
Tahav Mbu Aôndo Mbu a Ikighir Ga
5. Ôr kwagh u a lu ikyav i tesen tahav mbu gbanakaa mbu icighan jijingi u Yehova a lu a mi la.
5 Er sha man tar ve gbanger i gande se u fan ikighir yô, tese ér Yehova ngu a tahav man agee a been mayange ga. (Ôr Yesaia 40:26.) Nenge ase ikyav sha iyange. Iyange gba ica a tar wase ne hemba ukilomita miliôn 150 shi i tsee kuma udigirii miliôn 15 sha ikyaren i Celsius la. Shin er mtsee a dugh ken iyange imba la nahan kpa, ape i til la gba ica a tar kuma a kuma vough, sha er akaauma cii aa za hemen u lun uma yô. Kwagh ne tese ér agee man tahav mbu i er iyange kua asan agen ubiliôn ubiliôn a mi la cii mbu kpilighyol je ka ashe tugh ga. Yehova ngu a tahav mbu yange i er akaa ne a mi la.
6, 7. (a) Se fatyô u kaan ser Aôndo er tom a icighan jijingi na sha inja vough vough sha ci u nyi? (b) Kanyi i tese ér sha man tar yange gba duen abu tsô ga?
6 Akav nga kpishi a tesen ér Yehova yange er tom a tahav nav mbu gban akaa la sha inja sha inja. U tesen ikyav yô: tôô wer u haa ubol mba lun ukala kposo kposo shin akwati. U tsongor akwati ne dedoo sha u nungwan ubol mban. U been yô, maa u gema ve cii u tsenda inya hen icin i môm. U fatyô u veren ishima wer ubol mban ve̱ haa hen inya sha ukala vev vough vough, mba lun kwer ve lu imôngo shi mba lun agbedang kpa ve lu ijiir i môm shi ukala mbagenev kpa vough vough nahanaa? Mayange ga! Kwagh u i gbe eren un tsô yô, karen za hembe lun sha inja a u i kpe iyol i er la ga. Ior lumun a mimi ne sha kwagh u igbetar.
7 Nahan kpa, uumace ka vea kenger sha man tar kua akum a ve cii a mbaanar mba nengen akaa a mi ken ica, mba i yer ér telescopes la yô, kanyi ka ve nenge a mini? Ka ve nenge er azuku-asan a kehen kpishi kua asan man tar u se lu shin u ne kua ityar igen i uma a lu ker ga la cii i lu ningir sha ihia vough vough yô. Kwagh ne una fatyô u lun di kwagh u a gbe duen abu, shin u i kpe iyol i ér un ga ze. Nahan gba u se pine ser: Ka tahav mbu nyi yange i hii tôôn mbu i gba akaa a a lu shawon a a lu eren tom vough vough ne a mini? Sha kwaghfan u se uumace se lu a mi u tôvon sha akaa vighe vighe la man iwavaren tseegh yô, se yina u fan kwagh u tahav mbura. Nahan kpa, Bibilo pase tahav mbura ér ka icighan jijingi u Aôndo, ka un a lu tahav mbu hemban shawon cii ye. Orpasalmi yange wa icam ér: “Ka sha mkaanem ma TER i er Usha ye; shi ka sha iôôn i ken zwa Na i er akum a ve cii kpaa ye.” (Ps. 33:6) Ka sea kenger sha kwavaôndo tugh yô, ka “akum” a asan ne kpuaa tseegh ka se nenge a mi ye!
I Yar Tom a Icighan Jijingi sha u Gban Tar
8. Se fa kwagh u ityom i Yehova kuma nena jimi?
8 Se hila fa kwagh u igbetar hegen cuku tsô. Mfe wase sha akaa a Aôndo a gbe la gba ikyev ga, vough er Yobu yange kaa nahan, ér: “Nenge, akaa angan ka akaa a ken kpe u aeren a Na tsô; ka anivur u aun a Na tsô, se ongo ye! kpa mdor u agee a Na yô, ka an nana fatyô a kavena?” (Yobu 26:14) Anyom nga kar uderi imôngo yô, Tor Solomon u lu or u timen sha akaa a Yehova a gbe, shi fa kwagh u a tsung la kaa ér: “A er hanma kwagh er a̱ doo ashe sha shighe na, man A shi A ver mtsôr ken asema a ve; nahan kpaa, or fatyô u timen fan tom u Aôndo A er sha hiihii je, zan zan mkur la kpaa ga.”—Orpa. 3:11; 8:17.
9, 10. Lu tahav mbu nyi Aôndo gba tar a mi, man ka ityom igen i nyi yange er ken atô u ayange atar a hiihii a gban akaa laa?
9 Nahan kpa, Yehova gema pase se akaa a agen a hange hange sha kwagh u ityom na vighe vighe. U tesen ikyav yô, Ruamabera pase se ér jijingi u Aôndo lu vanden eren tom sha tar ken atô u anyom kpishi a a gande u ôron ingyegh yô. (Ôr Genese 1:2.) Hen shighe la tareghnyaagh lu ga, iwanger kpa lu ga, shi ikyav tese ér ahumbe a a ôô a mi kpa lu a lu sha tar ga.
10 Bibilo za hemen u pasen kwagh u Aôndo er ken atô u ayange á a tôô u gban akaa a sha man a shin tar, a se nengen a mi la. Ayange ne ka ayange a ahwa 24 ga, kpa ka ashighe a gôgônan a yange er ityom i kpilighyol ker yô. Sha iyange i gban akaa i hiihii la, Yehova er iwanger hii u tan sha tar. Lu shighe u iyange man uwer va hii u tan sha tar la i kure tom u gban akaa a nan iwanger sha iyange la ye. (Gen. 1:3, 14) Sha iyange i sha uhar la, Aôndo hii u gban kwavaôndo. (Gen. 1:6) Hen shighe la mngerem lu sha tar kua iwanger man ahumbe, kpa tareghnyaagh yô lu a lu ga. Sha iyange i sha utar i gban akaa la, Yehova hii eren tareghnyaagh due sha tahav mbu icighan jijingi na, man alaghga lu tahav mbu mbu ker avande shin inya la je yange gema mbu sha u tareghnyaagh u mughur u due shin mngerem ma ma yisa tar cii la, nahan u pav ker u hingir avegher a tar ne la ye. (Gen. 1:9) Lu u una va er ityom igen i kpilighyol sha iyange i sha utar la kua ashighe agen a gban tar la kpaa.
I Yar Tom a Icighan Jijingi sha u Gban Akaauma
11. Mwe u akaauma a we ker kpelegh kpelegh shi a doo ashe man gbenda u i er a la cii tese nyi?
11 Aôndo shi yar tom a jijingi na sha u gban akaauma sha anza a á vough vough. Hii sha iyange i gbanakaa i sha utar la zan zan sha iyange i sha ataratar la, Aôndo gba ikyon man inyam atô kposo kposo sha tahav mbu icighan jijingi na. (Gen. 1:11, 20-25) Sha nahan yô, se fatyô u nengen a akav kpishi sha mwe u akaauma a we kpelegh kpelegh shi a doo ashe la, kua gbenda u i er a la cii tese ér i gba a sha hwe u hemban cii.
12. (a) Semakwagh u i yer ér DNA la ngu wasen u eren nyi? (b) Akaa a DNA a ze hemen u eren sha inja vough vough la tese se nyi?
12 Nenge ase semakwagh u nderan uma u i yer ér DNA, u u lu môm ken akaa a hange hange a ka a na ônov ve bee mbamaren vev la. Akaa a uma a shin tar cii, hii sha a a veghem i gande u nengen a mi sha ashe la, man ityoho man unortar man uzegembaishuuv man uumace cii, ka kwagh u i yer ér DNA la a wasen ve u tseren tsombor ye. Shin er akaauma a shin tar ne a lu kposo kposo nahan kpa, semakwagh u ka u na ve vor u akaauma ne u bee a la ngu kwaghmôm, shi semakwagh ne na yô, akaauma ne za hemen u lun sha anza a a vough sha ikyov ikyov zan zan nyian. Sha nahan yô, akaauma kposo kposo a a lu shin tar ne cii nga zan hemen u eren akaa er Yehova Aôndo a we ishima ér a eren la, sha anza a a vough vough. (Ps. 139:16) Gbenda u akaauma a eren kwagh sha inja vough vough ne kpa seer tesen ér i gba a sha “ihôwe,” shin icighan jijingi u Aôndo.
Kwagh u Hemban ken Akaa a Aôndo A Gbe Shin Tar La
13. Aôndo yange gba or nena?
13 Ikpelaanyom i i fetyô u ôron iyenge ga la yange i karen, Aôndo gbe akaauma man a lun a uma ga kpishi yô, tar kera lu “dang, gbilin” ga. Nahan cii kpa, Yehova lu a kure tom u gban akaa sha jijingi na ga. Lu wan iyol i gban kwagh u hemban shin tar cii. Ka va zulum u iyange i gban akaa i sha ataratar la ia bee yô, Aôndo gba or. Yehova gba or nena? Aôndo tôô inya i shin tar ne er or a mi sha icighan jijingi na.—Gen. 2:7.
14. Ka sha gbenda u vesen u nyi uumace ve kaha a annyameva?
14 Genese 1:27 kaa ér: “Aôndo gba or sha inja i mlu Na, lu sha inja i mlu u Aôndo je A gba nan ye; lu nomsoor man kwase A gba ve ye.” U gban or sha inja i mlu u Aôndo la inja na yô ér Yehova gba se sha gbenda u se fatyô u tesen dooshima, shi tsuan kwagh u se soo u eren yô, shi yan ikyar a Un u a gbe se la kpaa. Sha nahan yô, mhirinim asem ma kposo aa mhirinim ma annyamev sha gbenda u vesen kpishi je. Jighilii yô, Yehova er mhirinim asem sha gbenda u se za hemen u henen kwagh na man ityom na saan saan gbem sha won yô.
15. Adam man Ifa yange ve lu sha ian i injaa i eren nyi?
15 Sha hiihii u Aôndo gba uumace la, a na Adam man kwase na, Ifa, tar kua akaa a kpilighyol a shin u cii ér ve tôvon sha mi shi a lu a ve kpaa. (Gen. 1:28) Yehova na ve kwaghyan kpishi kua ya u lu paradiso yô. Ve lu sha ian i lun uma gbem sha won shi hingir mbamaren mba tseren tsombor u ior ubiliôn ubiliôn mba lun vough. Kpa va kera lu nahan ga.
Wuese Tom u Icighan Jijingi a Er La
16. Er uumace mba hiihii mbara hemba ato nahan kpa, se mba a ishimaverenkeghen i nyi?
16 Adam man Ifa yange ve tese iwuese sha u ungwan imo i Or u gba ve la ga, ve gema ve hemba ato sha ci u asaren a ve. Sha nahan yô, hanma orumace u nan dugh ken tsombor u Adam cii nan nyôr ken ican sha ci u ihembeato ve la. Kpa Bibilo pase er Aôndo una va kar a kwaghbo u ihembeato i mbamaren asev mba hiihii la i̱ ve a mi la. Shi Icighanruamabera tese ér Yehova una kure awashima na u hiihii la. Tar ua hingir paradiso u ivin a ior mba lun saan saan, mba vea gba angev ga shi vea lu uma gbem sha won yô. (Gen. 3:15) Saa icighan jijingi u Aôndo una wase se ve se za hemen u nan jighjigh a ishimaverenkeghen i injaa ne ye.
17. Ka mhen u nyi i gbe u se palegha?
17 Gba u se sôn Yehova a na se icighan jijingi na. (Luka 11:13) Aluer se er nahan yô, se hemba lun a vangertiôr ser akaa a i gbe a la cii ka tom u Aôndo a er sha uwegh nagh yô. Nyian ne, mba tunan ér Aôndo ngu ga, man mba nan jighjigh a ityesen i akaa cii gba duen abu tsô la, mba seer u samber a mbaaie mba ve har sha mbamhen mba kpeegh man mba gbilinigh yô. Gba u se de ser mbamhen mba kpeegh mban ve̱ tsume a vese shin ve ta se mciem iyol kpaa ga. Gba u Mbakristu cii vea wa agoyol u hendan a mbaagbe mba ve lu hemban seer a seer ne kua mkighir u mbakov u kwagh ne a ve a mi la kpaa.—Ôr Mbakolose 2:8.
18. Aluer se mba keren u fan mhii u sha man tar kua uumace, man se kera nenge ser ka Orfankwagh tsung nan gbe akaa ne ga yô, mnenge wase la una lu vough ga sha ci u nyi?
18 Aluer se time sha akav a a tese ér akaa cii i gba a gba la sha mimi yô, ka keng se seer nan Aôndo kua Bibilo jighjigh. Ior kpishi ka vea henen er yange hii ve sha man tar kua uumace cii hingir u lun yô, ve har mhen ve sha gbenda u uumace ka ve time sha akaa ne maa ve kure ikyar ér akaa ne cii gba due tsô la, ve kera nenge ér i gba a gba a ga. Aluer se mba henen kwagh yemen sha gbenda la yô, se lu tesen ser se mba a mnenge u vough sha akav a a tese ér i gba a gba akaa cii la ga. Heela tseegh ga, se kera wa ikyo sha ikyav i tese wang er i gbe akaa agen aa “a gande u timen fan” la sha inja sha inja man aa awashima u dedoo la ga. (Yobu 9:10; Ps. 104:25) Er se lu Mbakristu yô, se fa dedoo ser, tahav mbu tomov mbu yange i gba tar a mi la, lu icighan jijingi, u Yehova er tom a mi sha kwaghfan la.
Icighan Jijingi Wasen Se u Nan Aôndo Jighjigh
19. Kanyi ka i wase hanmô wase u fan ner Aôndo ngu jim jim shi icighan jijingi na ngu eren tomo?
19 Saa se fa hanma kwagh sha akaa a Aôndo a gbe la keng ve, se na un jighjigh shi una doo se ishima shi se civir un sha mimi ga. Jighjigh u se ne Yehova la har sha mfe u se lu a mi sha akaa a a gbe la tseegh ga, er ikyaryan i se uumace se ye ayol a ase la kpa ka i lu nahan. Er iorov uhar mba ve lu azende kpa vea faan ayol a ve vea seer ve ikyaryan ve i hemban taver a taver nahan, kape ka sea faan kwagh u Aôndo sea seer ve jighjigh u se ne un la kpa a hemban taver a taver je la. Sha kpôô yô, ka una ungwa mbamsen asev shi sea kav er i lu a inja u se dondo atindiakaa na ken uma wase nahan, se hemba fan ser ngu jim jim. Ka sea nenge a akav a tesen ér ngu suen se shi kuran se shi veren iniôngon yase ken tom na doo doo shi ngu nan se akaa a kwagh a gbe se a mi la yô, se hemban kporom hen a na cii. Akaa ne cii nga a tese wanger wanger er Aôndo ngu, shi icighan jijingi na ngu eren tom.
20. (a) Lu nyi i na ve Aôndo gba sha man tar kua orumacee? (b) Aluer se za hemen u dondon gbendatesen u icighan jijingi u Aôndo yô, kanyi ia due kere?
20 Bibilo ka ikyav i tseer tseer i tesen er Yehova a eren tom a tahav nav mbu tomov yô, gadia “Icighan Jijingi mgbegha ior man ve ôr kwagh u Aôndo ye.” (2 Pet. 1:21) Aluer se hen Ruamabera tsembelee yô, se na jighjigh a Aôndo u a gbe akaa cii la. (Mpa. 4:11) Yehova hingir Orgbanakaa sha u pasen ieren na i dooshima i i hembe duen tseer tseer la. (1 Yoh. 4:8) Sha nahan yô, de se nôngo nen sha afatyô wase cii se wase nen mbagenev u henen kwagh u Ijende yase man Ter wase u sha, u a lu a dooshima la. Hide se ayol a ase di yô, aluer se za hemen u dondon gbendatesen u jijingi u Aôndo yô, se lu a ian i civirigh i fan kwagh na gbem sha won. (Gal. 5:16, 25) Yô, se cii, hanmô wase nana za hemen u henen kwagh u Yehova man ityom na i kpilighyol la shi tesen dooshima u been mayange ga, u Aôndo yange tese zum u a gba sha man tar kua uumace sha icighan jijingi na la.
U Fatyô u Pasen Kpa?
• Er i hii ve sha man tar ve hingir u lun la tese ér Aôndo eren tom a icighan jijingi nena?
• Er i gbe se sha inja i mlu u Aôndo yô, se fatyô u eren nyi?
• Gba u se time sha ikyav i i tese ér i gba a gba akaa cii la sha ci u nyi?
• Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u seer taver ikyar i se ye a Yehova laa?
[Mbampin mba ngeren u henen]
[Foto u sha peeji 7]
Gbenda u sha man tar ve eren akaa sha inja vough vough la tese se nyi sha kwagh u igbetara?
[Ngeren u pasen orngeren]
Asan: Anglo-Australian Observatory/David Malin Images
[Ufoto u sha peeji 8]
Semakwagh u nderan uma u i yer ér DNA la ngu kwaghmôm ken akaauma ne cii nena?
[Foto u sha peeji 10]
U wa agoyol u paase jighjigh wou u nan iyol kpa?
