‘Ka An Nan Fe Mhen U Tere?’

“Ka an nan fe mhen u Ter je u nana tese Un kwagha? Kpa se yô, se mba a mhen u Kristu.”—1 KOR. 2:16.

1, 2. (a) Ior kpishi ka ve tagher a mtaver u nyi? (b) Gba u se umbur nyi sha kwagh u mhen wase man u Yehovaa?

 ILU nahan taver we u kaven mhen u orgen vee? Adooga u sember eren ivese, nahan u nenge wer ma gbenda ngu u u fa er ikyar u a henen kwagh la tsembelee ga. Sha kpôô yô, gbenda u nomso man kasev ve henen kwagh la kaha, shi gbenda u ve lamen la je kpaa. Sha ajiir agen yô, zwa ka ua lu môm je kpa, gbenda u nomso man kasev ve lamen zwa shon la ka u kaha! Kwagh ugen yô, aluer zwa u ior man aeren a ve a uter kaha yô, mhen ve man ieren ve kpaa ia kaha. Nahan cii kpa, aluer u ngu fan mbagenev seer a seer yô, u hemba zuan a ian i hiin u fan mhen ve kpaa.

² Sha nahan yô, doo u a kpiligh se iyol er mhen u Yehova a kaha a u wase ica je nahan ga. Yehova yange kaa a Mbaiserael sha ikyev i profeti na, Yesaia ér: “Mbamhen Av ka mbamhen enev ga, igbenda yen kpaa ka igbenda Yam ga.” U tesen ér mkaanem man ka ma mimi yô, Yehova za hemen kaa ér: “Gadia er Usha ve tav sha ve gbe ica a tar nahan, kape igbenda Yam i tav i hembe igbenda yen la, mbamhen Av kpaa ve hembe mba enev je la.”—Yes. 55:8, 9.

3. Ka sha igbenda ihiar i nyi se fatyô u kaven ‘kwaghmyer u Tere’?

³ Nahan, kwagh ne tese ér kera gba u se nôngo tsô kpaa ser se kav mhen u Yehova gaa? Ei. Bibilo taver se ishima ér se ker “kwaghmyer u TER,” shin er mayange se fatyô u kaven mbamhen mba Yehova cica cii tsembelee ga nahan kpaa. (Ôr Pasalmi 25:14; Anzaakaa 3:32.) Gbenda môm u se fatyô u kporom ikyua a Yehova yô, ka sha u tesen icivir shi veren ishima sha ityom na i í er kwagh u i ken Bibilo i í lu Mkaanem nam la. (Ps. 28:5) Gbenda ugen yô, ka u fan “mhen u Kristu,” u a lu “ibeen i Aôndo u i nengen a Na ga la.” (1 Kor. 2:16; Kol. 1:15) Aluer se ver shighe u henen sha akaa a i nger ken Bibilo la shi gbidyen kwar sha mi yô, se fatyô u hiin u kaven mhen man aeren a Yehova.

Wa Ikyo sha Ieren i Bo

4, 5. (a) Ka ieren i bo i nyi i gbe u se palegha? Na mpase. (b) Mbaiserael lu a mhen u bo u nyi?

⁴ Aluer se mba gbidyen kwar sha ityom i Yehova yô, gba u se palegh ieren i ôron Aôndo ijir sha atindi a uumace la. Mkaanem ma Yehova ma i nger ken Pasalmi 50:21 la, ma ter kwagh u ieren ne. Ma kaa ér: “U hen wer, M ngu er we nahan vough.” Ka di vough er ortimen ken Bibilo ugen yange ôr anyom a karen 175 nahan, ér: “Ior ka ve ôr Aôndo ijir sha atindi a ve shi ve hen ér atindi a Aôndo yina sha atindi shon a ve nenge ér doo u ior vea dondo la.”

⁵ Gba u se wa ikyo sha er mnenge u se lu a mi sha kwagh u Yehova la a de haren sha atindi man asaren a ase ga yô. Kwagh ne ngu hange hange sha ci u nyi? Sha ci u shighe u se lu henen Bibilo yô, alaghga mnenge wase u a yen shi a lu vough ga la, una na se hingir u henen ser akaa agen Yehova yange er a sha inja vough za bee ga. Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa mbara ve lu a mhen ne, nahan ve  kure ikyaa sha gbenda u Yehova lu eren kwagh a ve la sha inja ga. Nenge ase kwagh u Yehova ôr a ve ne, a kaa ér: “Ne mba kaan ner: Gbenda u TER ngu vough ga. Ungwa nen ase; we ya u Iserael: Gbenda Wam ngu vough ga zee? Kera ka igbenda yen i lu vough ga ye, gaa?”—Esek. 18:25.

6. Lu nyi Yobu hene, man kwagh u er un la una fatyô u lun se a iwasen nena?

⁶ Aluer se kav er mnenge wase a yen shi ashighe agen una tsume a vese kpishi yô, kwagh la una wase se se kera gba ken to u ôron Yehova ijir sha atindi a ase ga. Yange gba u Yobu una hen kwagh ne. Shighe u Yobu lu yan ican la, ishima yina un shi hingir u henen sha kwagh na tseegh. Kera ver ishima sha akaa a a hemba lun a vesen la ga. Kpa Yehova wase un sha dooshima, nahan a gbanger a mnenge na la. Yehova yange pine Yobu mbampin kposo kposo 70, mba fatyô u nan mlumun sha mi ga yô, nahan a pase wang ér mhen u Yobu yina. Yobu yange hide a iyol na ijime, nahan gema mnenge na la.—Ôr Yobu 42:1-6.

Er Se Lu a “Mhen u Kristu” Yô

7. Aluer se time sha akaa a Yesu er la yô, kwagh la una wase se u fan mhen u Yehova sha ci u nyi?

⁷ Yesu yange dondo Ter na vindi vindi sha hanma kwagh u ôr shi er cii. (Yoh. 14:9) Sha nahan yô, u timen sha akaa a Yesu er la una wase se u fan mhen u Yehova. (Rom. 15:5; Fil. 2:5) De se time nen ase sha akaa a ityakerada i Ivangeli ihiar i er yô.

8, 9. Er i nger ken Yohane 6:1-5 nahan, lu nyi i na ve Yesu pine Filibu mpini, man lu sha ci u nyi?

⁸ Hen ase sha kwagha u yange er ne. Yange shi côhiin u a ya Paseka u inyom i 32 la. Mbahenen mba Yesu sember za hiden ken Galilia, ape ve za pase kwagh ve tser cica cii la. Er ve er tom ne ve vôr yô, Yesu yem a ve hen ijiir igen ape or lu ga yô, hen kpe u Zegemnger u Galilia, hen imbusutarimese, vegher u sha ityoughkitaregh la. Nahan kpa ikpelaior cir ve ijime. Yesu been ikpelaior ne angev shi tesen i̱ akaa kpishi yô, zayol ugen gema za va. Hen ijiir i ior ve lu ga ne nahan, vea za zua a kwaghyan hana ve vea na ikpelaior nee? Yesu kaven mgbe ne yô, a pine Filibu, u lu ijiir na la, ér: “Sé yam ubredi han ve ior mban vea ya?”—Yoh. 6:1-5.

⁹ Er nan ve Yesu pine Filibu mpin laa? Yesu yange fa kwagh u una er ga shinii? Ei. Lu nyi jim lu henene? Apostoli Yohane, u un kpa lu her la pase wener: “[Yesu] lu karen un a kar, gadia Un iyol Na A fa kwagh u Una er yô.” (Yoh. 6:6) Yesu lu karen sha u una fa er jighjigh u nan u mbahenen nav a taver a kighir yô. Mpin u Yesu pine ve la wase ve u nan ishima her a na shi bugh ve gbenda u tesen ér ve na jighjigh a tahav mbu Yesu lu a mi la. Kpa ve de ian i ve lu a mi i tesen jighjigh ne kar ve shi ve tese er mnenge ve la yina kpishi yô. (Ôr Yohane 6:7-9.) Yesu maa za hemen u tesen ve ér una fatyô u eren kwagh u ve hen ér una er mayange je una er ga yô. Yange na ior udubu imôngo mba ijen kôr ve la kwaghyan sha ivande.—Yoh. 6:10-13.

10-12. (a) Alaghga Yesu yange timbir u eren kwagh u kwase u ken Mbagrika la soo la sha ci u nyi? Na mpase. (b) Kanyi se time sha mi hegene?

¹⁰ Kwagh ne una fatyô u wasen se u fan mhen u Yesu lu a mi sha anshighe ugen la yô. Yange na ikpelaior ne kwaghyan bee, ica i gbe ga yô, un vea mbahenen nav ve er zende ve per ikighirtar i Iserael, ve yem ikyua a tar u Tiru man u Shidon, vegher u ken imbusutarimese la. Er ve lu ker la, ve zua a kwase u ken Mbagrika ugen u zamber a Yesu ér a bee wan na u kwase angev yô. Sha hiihii la, Yesu na kwase la ishigh ga. Kpa er a sendegh her yum yô, Yesu kaa a na ér: “De, mbayev mba hen ya ve̱ vande yan i̱ kuma ve, gadia doo u tôôn kwaghyan u uôn, kenden aniwaav ga.”—Mar. 7:24-27.

¹¹ Er nan ve sha hiihii la Yesu venda u wasen kwase nee? Yesu lu karen kwase ne, er kar Filibu nahan, sha er una fa ishima na shi una  na un ian i tesen jighjigh na shinii? Ikyenge i Yesu lam a kwase ne la yange i na kwase shon iyolkpen ga, shin er Bibilo i tese ikyenge shon ga nahan kpaa. Ken zwa Heberu yô, ishember i “aniwaav” i Yesu yar tom a mi la lu i nan or ihyeen ga. Sha nahan yô, alaghga tsô Yesu lu eren kwagh er ormaren u a soo u eren ishima i wan na, kpa a gem a er kwagh u tesen ér un ngu a awashima la ga, sha er una kar gbashima u wan na la yô. A lu nyi je kpa, kwase la tesen jighjigh u nan yô, Yesu maa er kwagh u kwase la soo la.—Ôr Marku 7:28-30.

¹² Akaa a i er ken ityakerada i Ivangeli i ihiar ne wase se u kaven “mhen u Kristu” sha gbenda u injaa. De se nenge nen hegen er akaa a i er ken ityakerada ne aa wase se u fan mhen u Yehova tsembelee yô.

Gbenda u Yehova Eren Kwagh a Mose La

13. Aluer se fa mhen u Yesu yô, kwagh la una wase se nena?

¹³ Aluer se fa mhen u Yesu yô, kwagh la una wase se u kaven avur agen ken Ruamabera a adooga a taver se u kaven la. Ikyav i tesen yô, time ase sha mkaanem ma Yehova ôr a Mose shighe u Mbaiserael er wanbua u zenaria sha u civir la. Aôndo kaa ér: “M nenge ior mban, man nenge, ka ior i taver ityough kpe kpe. Yô, dem ase, iyugh Yam i̱ mough a ve ityô, M̱ tim ve; nahan Me gema u, ú hingir ikyurior i vesen.”—Eks. 32:9, 10.

14. Mose yange er nena sha mkaanem ma Yehova ôr laa?

¹⁴ Ngeren la za hemen pase ér: “Mose zamber a TER, Aôndo na, er: Ku TERE, ka nyi man iyugh You i mough a ior Ou ityô, mba U dugh a ve ken tar u Igipiti sha agee a vesen man uwegh ku ageegh nahana? Ka nyi man Mbaigipiti vea gba va ôron kwagh kaan er: Ka sha u nzughul a ve tsô, A dugh a ve, sha u Una za wua ve sha iwo, Una tim ve sha won kera. Yô, de iyugh You i taver yum la, gema ishima, de kwaghbo u ma U er ior Ou la. Umbur mbayev Ou, Aberaham man Isaka man Iserael, mba U bum a ve sha iyol You je, U kaa a ve Wer: Me seer tsombor wen ua ngee er asan a Sha nahan; man tar u M ter kwagh u u ne cii, Me na tsombor wen, ú ya dyako u u gbem sha won. Tsô TER gema ishima de kwaghbo u A kaa er Una er ior Nav la.”—Eks. 32:11-14. *

15, 16. (a) Lu ian i nyi Mose zua a mi sha kwagh u Yehova ôr laa? (b) Yehova “gema ishima” sha nyi gbenda?

¹⁵ Mimi je yange gba u Mose una kôôm mhen u Yehovaa? Mayange ga! Shin er Yehova pase kwagh u wa ishima u eren la nahan kpa, lu ijir na i masetyô la ga. Adooga tsô, Yehova lu karen a kar Mose, er Yesu kpa va kar Filibu man kwase u ken Mbagrika la ken masejime nahan. Yange i na Mose ian i pasen  mnenge na. * Yehova tsua Mose lu orhimen Mbaiserael a na, nahan lu tesen icivir sha tom u A ver Mose sha mi la. Mose una de ér ishimavihin i bende a ieren naa? Una yar tom a ian ne sha u taver Yehova ishima ér a hungur a kwagh u Iserael, a gema a er tsombor na u hingir zege ikyurior shinii?

¹⁶ Kwagh u Mose ôr la tese ér un na ijirôron i Yehova jighjigh shi un suur sha i kpaa. Ieren na la tese ér lu mtsera na kwagh gba un sha mi ga, kpa lu iti i Yehova. A soo ér i laha i̱ ga. Nahan Mose tese ér un fa “mhen u Yehova” sha kwagh ne. (1 Kor. 2:16) Lu nyi i due kere? Er Yehova hanger ér saa kwagh a za vough er un soo la ga yô, Bibilo kaa ér a “gema ishima.” Ken zwa u Heberu yô, mkaanem mara tese ér Yehova kera va a kwaghbo u kaa ér un wa ishima u van a mi sha ikyurior la jimin cii la ga.

Gbenda u Yehova Eren Kwagh a Aberaham La

17. Yehova yange tese ishimawan kpishi shighe u Aberaham lu lamen a na sha kwagh u gba un ishima la nena?

¹⁷ Ikyav igen i í tese ér Yehova ne mbacivir un ian i pasen ér ve na un jighjigh shi ve suur sha a na yô, ka kwagh u Aberaham sôn Yehova sha kwagh u Sodom la. Ngeren la tese ér Yehova wa ishima kpishi, sha u nan Aberaham ian ér a pine un mbampin ciligh ciligh anigheni. Sha shighe ugen la, tsuwe Aberaham ken ishima, nahan a ôr kwagh a Yehova tsoomoo kpishi. A kaa ér: “Tuna, u We nahan Ú er injakwagh ne sha u wuan mbaperapera a mbaaferev imôngo, je mbaperapera geman hingir kwagh môm a mbaaferev; kwagh ne tuna U tsô; Orjirigh u tar cii, Una kera er vough gaa?”—Gen. 18:22-33.

18. Kanyi se hen sha gbenda u Yehova er kwagh a Aberaham laa?

¹⁸ Ngeren u sha kwagh u Aberaham la wase se u henen nyi sha kwagh u mhen u Yehovaa? Yange gba u Yehova una za idyu a Aberaham cii ve una fa kwagh u vough u una er yee? Ei. Ka mimi, Yehova yange ma fatyô u pasen atôakyaa a a na ve tsua u eren kwagh nahan la sha hiihii la je. Kpa mbampin mba Yehova pine Aberaham la wase un u lumun a kwagh u Yehova tsua u eren la shi kaven mhen na kpaa. Shi kwagh la na Aberaham ian i fan er Yehova a er ijir sha mimi shi a zungu mhôônom kpishi yô. Sha kpôô yô, Yehova yange er kwagh a Aberaham sha inja i ijende a ijende.—Yes. 41:8; Yak. 2:23.

Akaa a Se Hen Yô

19. Se fatyô u dondon ikyav i Yobu nena?

¹⁹ Kanyi se hen sha kwagh u ‘mhen u Yehovaa’? Gba u se de ser Mkaanem ma Aôndo ma na se mkav u vough sha kwagh u mhen u Yehova. Doo u mayange se kighir Yehova a mbamyina asev shi se ôr un ijir sha atindi a ase man mhen wase ga. Yobu kaa ér: “[Aôndo] ka or, er mo nahan ga, sha u me fatyô u kaan Un imo, man sé va hen ijir imôngo kpaa ga.” (Yobu 9:32) Er Yobu kpa er nahan, aluer se hii u fan mhen u Yehova yô, kwagh ne una mgbegha se u kaan ser: “Nenge, akaa angan ka akaa a ken kpe u aeren a Na tsô; ka anivur u aun a Na tsô, se ongo ye! kpa mdor u agee a  Na yô, ka an nana fatyô a kavena?”—Yobu 26:14.

20. Aluer se tagher a kwagh ken Ruamabera u i taver se u kaven yô, kanyi i doo u se ere?

²⁰ Aluer se mba ôron Ruamabera man se tagher a kwagh u i taver se u kaven, hemban je yô kwagh u a bende a mhen u Yehova yô, kanyi i doo u se ere? Aluer se tôv sha kwagh la, kpa se zua a mlumun u wang sha mi ga yô, se fatyô u tôôn kwagh la ser ka kwagh u karen jighjigh wase u nan hen Yehova. Umbur wer, ashighe agen mkaanem magen ka ma na se ian i tesen ser se mba a jighjigh ken aeren a Yehova. De se hide nen a iyol ijime, se tese ser se fa hanma kwagh u a eren cii ga. (Orpa. 11:5) Nahan kwagh ne una mgbegha se u lumun a mkaanem ma apostoli Paulu man, ser: “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne! Ajir a ôron a Na gande u timen sha mi, igbenda Na kpaa i gande u tôvon tsôô! Gadia ka an nan fa mhen u Tere? Shin ka an nan lu or u wasen Un kwaghhenene? Shin ka an nan lu vande nan Un kwagh sha u i̱ shi i̱ hide i̱ na nan kwagha? Gadia akaa cii ka her a Na a dugh, man ka sha a Na a lu her, shi ka sha a Na a lu veren ishigh kpaa ye. Un yô, icivir i̱ lu i Na gbem sha won. Amen.”—Rom. 11:33-36.

[Ngeren mba shin kpe]

Ú Umbur Kpa?

• Kanyi ia wase se u palegh ieren i ôron Yehova ijir sha atindi a ase?

• Aluer se kav akaa a Yesu er la yô, kwagh la una wase se u kaven “kwaghmyer u TER” nena?

• Ka akaa a nyi u hen sha iliam i Yehova a Mose man Aberaham laa?

[Mbampin mba ngeren u henen]

[Ufoto u sha peeji 5]

Se hen nyi sha kwagh u mhen u Yehova sha gbenda u yange er kwagh a Mose man Aberaham laa?