M Er Tom Sha Shighe U Mseer U Kpilighyol

Kwaghôron u Harley Harris

Sha iyange i Setemba 2, 1950, se lu ken gar u Kennett, ken kpentar u Missouri, ken tar u Amerika. Se lu sha mkohol u ningir, ikpelaior i toron asema va kase se wa atô. Orhemen u gar la za va a shoja i i yer ér National Guard la ér i va kura se sha ikyev i ikpelaior i i̱ ungwan tindi ga la. Ushoja mbara kôr ugbuuka man ahô wa nongo sha godobi. I lu tuhwan se, kpa se zende se za nyôr umato asev, se naha se yem ken gar u Cape Girardeau, ken kpentar u missouri, se za mase eren mkohol la her. Lu hen ijiir la i erem batisema ye, shighe la m lu anyom 14. Kpa de m pase er yange i hii ve m va hingir u civir Yehova sha shighe u ican la yô.

MBAMAREN mba terem man mbayev vev anigheni yange ve ungwa icer igen i akaaôron a Anmgbian Rutherford ken mhii u kwavanyom u sha 1930 la, nahan ve na jighjigh ér ve zua a mimi. Sha mkohol u vesen u i er ken gar u Washinton, D.C. ken inyom i 35 la, i er ngôm, Mildred Harris vea terem, Bay Harris batisema. Yange saan ve iyol kpishi er ve kpa ve lu ken “zegeikpelaior” i í sember fan kwagh u i sha mkohol shon la yô.—Mp 7:9, 14.

Mba ker ken inyom igen yô, i marem. Inyom kar i môm yô, mbamaren av yem hen haregh ugen u lu ica a gar, ken kpentar u Mississippi yô. Shighe u se lu hen haregh shon la cii, ortamen u sôron atôônanongo tsô kpa nan va sôr se ga. Tsombor wam ngeren anmgbianev mba shin Betel washika shi zaan mbamkohol mba kiriki, shi lu cii gbenda u se zuan imôngo a anmgbianev je la; se er nahan shighe wa karen.

U Wan Ishima a Mtev u sha Ican

Shighe u i lu nôngon Ityav Mbi Tar Cii mbi sha Uhar la, i tôv Mbashiada mba Yehova a ican kpishi sha ci u mtil u ve tile paleghaa la. Hen shighe la se yem se lu hen gar u Mountain Home, ken kpentar u Arkansas. Iyange igen yô, mo vea terem se lu pasen kwagh sha godobi. Ica i gbe ga yô, orgen va kôr ityakerada i terem lu a mi la ngohol man ta usu nande her ave ave je. A yila se ér mbacian kwagh, sha ci u se za ityav ga yum. Er m lu anyom ataan tseegh yô, m mindi mliam. Terem kenger or la beelee, bugh zwa ga zan zan or la kar yemen.

Ior mba doon inja kpa lu, mba ve er a vese doo doo yô. Sha shighe ugen la, ikpelaior va kase se zum u se lu shin mato yô, tsô orjir u hen ityônya va due her. A pine ér: “Kanyi i lu zan hemen heenee?” Orgen kaa ér, “Mbashiada mba Yehova mban soo u nôngon ityav sha ci u tar ve ga!” Orjir la tsue tile sha mato wase pe tan nguhar nyôron la maa kaa genger genger ér: “Yange m nôngo Ityav Mbi Tar Cii mbi sha Môm la, man  shi mbin kpa me nôngo mbi! De nen ior mban ve yem. Mba eren or môm kwagh u vihin ga!” Ikpelaior la maa sambe, hanma or yem kwagh u nan ving. Yange se wuese ior mba doon inja mba ve er a vese doo doo la kpishi!—Aer 27:3.

Mbamkohol mba Vesen Mba Taver Se Ishima

Mkohol u vesen u i er ken gar u St. Louis, ken kpentar u Missouri, ken inyom i 1941 la, lu kwagh u kwagh gba se a mi vough je la. I ker ahaba ér mba yange ve za mkohol la hemba iorov 115,000. I er iorov 3,903 batisema! M umbur kwaghôron u Anmgbian Rutherfold, u lu a itinekwagh ér “Children of the King” (Mbayev mba Tor) la dedoo. Yange lam a vese, se agumaior jighilii, shi se cii i na se takerada u doonashe u lun iyol kwer, u i yilan ér Children (Mbayev) la kôpi môm. Mkohol ne taver mo ishima u tagher ishigh a kwagh u va er ken inyom i dondon, i lu u me hii makeranta la. Mo vea ônov mba anmgbian u terem cii i zenda se ken makeranta la sha ér se venda u civir tuta yum. Hanma iyange yô, se za sha makeranta u za nengen aluer mbahemenev mbara vea gema ishima yô. Ashighe kpishi yange se kar ken ikyô pepe sea za nyôron nahan, maa shi i zenda se ér se hide. Nahan kpa, m nenge mer lu gbenda wase u tesen ser se sue Tartor u Aôndo je la.

Ica gba ga cii tsô, atejir u tamen u ken tar u Amerika la kure ijir wener saa or a civir tuta keng ga. Ken masejime yô, se fatyô u hiden shi zan makeranta. Tica wase er a vese dedoo, shi na se ian i eren ityom i yange i kar se la. Mbayev mba se zaan makeranta môm a ve la kpa er a vese sha icivir.

Shi m umbur mkohol u vesen u i er ken inyom i 1942, hen gar u Cleveland, ken kpentar u Ohio, ape Anmgbian Nathan H. Knorr na kwaghôron u lu a itinekwagh ér “Peace—Can It Last?” (Bem—Una Fatyô u Lun Gbem Je Kpa?) la. Kwaghôron u timen sha takerada u Mpase ityough 17 la tese ér lu u Ityav Mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la mbia been yô, bem una wa lun sha tar. Sha nahan yô, i lu veren ishima ér tom wase ua seer vesen. Yange i bugh Makeranta u Gileadi ken inyom i 1943 sha u wan ago sha mseer la. Cuku tsô kpa m fa mer makeranta ne ua va bende a uma wam ken hemen ga. Ityav mbira mbi been yô, bem gba di er i vande pasen nahan, shi mtev u sha ican kpa pande. Kpa ityav mbi tar u South Korea nôngo a North Korea la mbi hiin ken inyom i 1950 yô, mtev u sha ican hide mough taveraa, er m vande teren ken mhii nahan.

M Er Tom u Van a Mseer la Kpoghuloo

Ken inyom i 1954 la, m bee kôleeji, uwer ngu kar môm yô, m hii tom u pania. M er tom ne hen gar u Kennett, ken kpentar u Missouri, ape ikpelaior i toron asema kase se wa atô ken inyom i 1950 la, nahan ka ker ken inyom i 1955 yô, i lôhôm shin Betel ken uwer u sha utar. Ijiir i ugodobi mba vesen ve zough, i yer ér Times Square, u a lu hen atô u gar u New York la, lu hen haregh u tiônnongo wase pasen kwagh yô. Uma u hen gar u New York kaha kposo je gande! Yange mea soo mer ior i New York i ian banen ve yum la ve kegh ato a mo yô, m bugh magazin ape i pin mpin u kôron ken ishima yô m tese ve, maa m pine mer, “I lu nahan u pine iyol you mpin ne vee?” Mbakpishiv ken a ve ve ngohol umagazin mbara.

Mcivir u pepe u Anmgbian Knorr yange a hemen la lu môm ken ashighe a hemba doon mo shin Betel yô. Yange fa u pasen Bibilo sha gbenda u a wase se sha akaa a se eren ken uma wase ayange ayange la je gande! Yange a lam a vese ikyaior i se lu kwav la er ter ka nan lam a mbayev mba nan nahan, ashighe kpishi a wa se kwagh sha gbenda u se eren kwagh a or u nan lu kwase shin nom wase ga yô. Ken inyom i 1960 la, m soo u eren kwase.

Yange m nger m pase shin takerada mer ayange 30 aa karen yô, m soo u duen Betel, kpa i nam imo sha mi ga. Ayange 30 nga karen yô, er m cian ashe nahan kpa, m kange ishima m yila mer me pine me fa a zua a washika u lôhôn ayem wam la yô. Anmgbian Robert Wallen lam a mo sha telefon, shi a va hen ape m lu eren tom la. A pinem mnenge wam sha kwagh u tom u ikpur pania shin tom u sôron atôônanongo. M gema m kaa a na mer, “Robert, kpa m ngu di anyom 24 tseegh tsô, shi m ngu a mfe sha tom la kpaa ga.”

 Tom u Sôron Atôônanongo

Tugh mbula, imbulugh u vesen lu keghen mo ken iyou. I wa foom u ikpur pania man u tom u sôron atôônanongo ker. Uwu! Yange kpiligh mo iyol saa her. Mo di nahan kpa i nengem ér m kuma u zenden sôron anmgbianev av mba ken imbusutariyan, vegher u shin ityôtar i kpentar u Missouri man mba sha ityoughkitaregh ki kpentar u Kansas la. Nahan kpa, cii ve m undu Betel yô, m nyôr mkombo u sha ci u mbakuran mba ningir sha. Ken mkaanem ma Anmgbian Knorr ma kuren la, a kaa ér: “Mlu u ne lu mbatamen mba sôron atôônanongo man mbatamen mba nengen sha haregh la tese ér ne hemba anmgbianev mba hen ityônya mbara mfe ga. Mbagenev hemba ne mfe yem zende zende. Kpa mlu ve na ve ian i eren ityom i ne lu sha mi ne ga. Ne fatyô u henen akaa kpishi hen a ve.”

Kwagh u Anmgbian Knorr ôr ne va lu mimi nahan vough! Anmgbian Fred Molohan vea kwase na man anmgbian Charley, anngô u Fred u vesen, vea kwase na, mba ve lu ken gar u Parsons ken kpentar u Kansas la, ve lu a mfe via inya. Ve hen mimi ken kwavanyom u sha 1900 la je. Doom kpishi u ungwan akaa a yange er ve je er i lu a marem ga la. Anmgbian ugen u lu a mfe tsor tsor yô lu John Wristen, un lu anmgbian u kaven ishigh u eren a ior dedoo, ken gar u Joplin, ken kpentar u Missouri, u er tom pania upuembaanyomov imôngo yô. Anmgbianev mba doon ishima mban lu a icivir kpishi sha gbenda u nongo u Yehova u eren kwagh la. Shin er m lu iyev nahan kpa, ve na yô, doom u lun ortamen u sôron ve.

Ken inyom i 1962 la, m vôso Cloris Knoche, lu pania u sar sar, lu a ice i nyian sha ityou. M za hemen a tom u sôron atôônanongo la vea Cloris. Yange sea tsaan sha uyaav mba anmgbianev yô, kwagh la a wase se u fan ve seer. Yange se kôrcio u taver agumaior ishima u hiin tom u pasen kwagh hanma shighe la. Agumaukase ahar ken ningir la a á kegh a kegh iyol u lumun ishimataver la yô, lu Jay Kosinski man JoAnn Kresyman. Er se due kwaghpasen a ve imôngo shi se ôr ve iember i se zough a mi ken uma wase u tangen iyol ga la yô, asema mgbegha ve u tsuan ityom i vea er yô. JoAnn hingir ikpur pania, Jay di yem shin Betel. Shighe kar yô, ve uhar cii ve vôso noov, man hegen ve er tom u sôron atôônanongo kuma er anyom 30 nahan.

Tom Mishen

Ken inyom i 1966 la, Anmgbian Knorr pine se aluer sea soo tom u mishen yô. Tsô se kaa ser, “Ape se lu ne kpa vihi se ga, kpa aluer gba u eren tom ijiir igen yô, se za.” Kasua môm karen yô, i lôhô se ér se za Makeranta u Gileadi. Yange saan se iyol kpishi u hiden shin Betel va zan makeranta shi lun vea mba yange ve doo se ishima shi se naan ve icivir la! Shi se ya ikyar a mba se lu ken makeranta imôngo la, man hanmô ve nan ngu eren Yehova tom sha jighjigh zan zan nyian.

Yange i tindim vea Cloris ken tar u Ecuador, ken Imbusutariyan i Amerika la, kua Dennis Crist vea kwase na Edwina man Ana Rodríguez kua Delia Sánchez. Dennis vea kwase na ve yem ken gartamen, u i yer ér Quito la. Se vea Ana man Delia di i tindi se ken gar u Cuenca, gar u sha utar u hemban kehen ken tar u Ecuador. Haregh la lu a ikpentar i vesen ihiar. Tiônnongo u  hiihii ken gar u Cuenca la yange hii ken iyou yase. Yange lu se mba unyiin mbara kua mbagenev uhar. Yange ishima za se iyol kpishi er se er ve se er tom u pasen kwagh la yô.

Gar u Cuenca yange mgbough a ayou a aduaa ker, shi a lu sha ayange a i senge ér ka uicighanmbaayangev la yô, ikpelaior i tim nongo sughuluu u zan mbaadua ken gar la cii. Nahan kpa, ior mba ken gar u Cuenca lu a mbampin sha akaa kpishi. U tesen ikyav yô, shighe u m zua a orgen u hemba gesa u ayem a gban sha agugu hen gar la cii, u i yilan un ér Mario Polo la, a pinem mpin u kpiligh mo iyol, ér: “Ka an nan lu idyakwase u i er kwagh na ken takerada u Mpase laa?”

Kwagen la, Mario va hen ya wase tugh, ishima za un iyol tsung. Pasetô u ken côôci igen na un takerada u i wa Mbashiada akaa iyol ker côu côu yô. M kaa a na mer, aluer i wa or kwagh iyol yô, doo u a na nan ian i paase iyol i nan. Kpernan yô, Mario lôhô pasetô la kua mo hen ya na ér m za kaa imo sha akaa a i wa Mbashiada iyol la. Hen mtem la, m due a mhen mer se lam sha Ityesen i Ter man Wan man Icighan Jijingi Ka Aôndo Môm la tseegh. Pasetô la er Yohane 1:1 yô, Mario pase inja i ivur la vough. Shi hanma ivur Bibilo igen i pasetô la ôr cii Mario pase i vough. Sha nahan yô, pasetô la fatyô u tesen ér ityesen la ka i mimi ga tsô mough yem. Kwagh ne wase Mario man kwase na u kaven ér se mba a mimi, nahan ve hingir ior mba paase mimi iyol sha gbashima. Saan se iyol kpishi er se nenge atôônanongo a ken gar u Cuenca a seer iyenge a nyer 33, man kohol cii yô, atôônanongo a ken haregh u i hii tindin se her la di kuma 63. Mseer la lu u kpilighyol kpen kpen!

M Nenge Mseer u Tom Shin Afishi a Branci

Ken inyom i 1970 la, i kaa ér m yem hen branci u ken gar u Guayaquil la vea Al Schullo. Se mba uhar mbara se nengen sha tom u branci. Ashighe agen, Joe Sekerak a kange ityakerada sha ci u atôônanongo a 46 aa a lu ken tar la cii la. Sha shighe ugen la, Cloris lu eren tom u pasen kwagh, mo di m gema m lu eren tom shin Betel. A wase iorov 55 ve er batisema, ashighe kpishi ka i er mba a henen Bibilo a ve la batisema hen mkohol môm i kuma er iorov utar shin utaan nahan.

U tesen ikyav yô, Cloris hen Bibilo a kwase ugen u nom na hendan a tom wase yô, iti i kwase la ér Lucresia. Nahan kpa, ken masejime yô, i va er Lucresia batisema, hingir pania u keke. Yange tese mbayev nav igbenda i Yehova. Mbayev nav mba nomso mba uhar mbara mba mbatamen hegen, shi môm ken a ve ngu ikpur pania; wan na u kwase gema ngu pania u keke. Wan u kwase u wan na u kwase la di vôso anmgbian u lun a inja i dedoo, ve cii mba eren tom u ikpur pania. Tsombor ne wase ior kpishi u fan mimi.

Ken inyom i 1980 la, mbapasenkwagh mba ken tar u Ecuador kuma er 5,000 nahan. Ior lu ngeen hen afishi ase a cuku la ganden. Anmgbian ugen na se inya kpuun ken won u gar u Guayaquil. Se hii u maan afishi a branci a he kua Iyou i Mkohol hen ijiir ne ken inyom i 1984, se gema se tsegha ajiir ne ken inyom i 1987.

Ior Mba Tangen Iyol ga, Wase u Van a Mseer

Ken anyom a karen la, saan se iyol kpishi u nengen er ior mba ken ityar igen lu van ken Ecuador sha u va wasen hen ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh mba Tartor la yô. Or u m hembe umbur kwagh u nan tsembelee yô, ka Andy Kidd, tica ugen ken tar u Canada, u mem tom yô. Yange yem ken tar u Ecuador ken inyom i 1985 shighe u lu anyom 70 la, man a er tom sha jighjigh zan zan a kar kpen ken inyom i 2008 sha anyom 93. Shighe u m hii zuan a na ken tom na la, lu un tseegh lu ortamen hen tiônnongo u cuku ugen ye. Yange a shalegh a kwaghôron u nan kua Iyoukura i Henen ken zwa Ishpania. Shi yange hemen Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la shi naan akaaôron kpishi ken Mkombo u Henen Tomshiren la kpaa! Atôônanongo a tseen ishima nga hen anteregh la hegen ahar, mbapasenkwagh gema mba her zulum 200 kua mbatamen mba hen ityônya kpishi.

Anmgbian ugen u yange mough ken tar u Amerika a tsombor na va tsa ken Ecuador iwer anigheni yô, mba yer un ér Ernesto Diaz, a kaa ér: “Mbayev asev mba utar mbara fa zwa ne shi ve hingir u tesen ior ker tsema tsema. Er m lu ter yô, m kure awashima wam u lun pania shi pasen kwagh a tsombor wam hanma shighe, u yange  lu inja er me fatyô u kuren ken tar ne ga la. Kohol cii yô, se mba henen Bibilo a iorov 25. Kwagh ne cii na tsombor wase hemba ngun ken mzough, man u hemban cii yô, se kporom hen Yehova hemba ave a tse.” Se wuese anmgbianev mba doon se ishima mban kpen kpen!

Ken inyom i 1994 la, i maa afishi a branci i seer, kehe hemba er a vande lun la kwa har. Ken inyom i 2005 la, ingyegh ki mbapasenkwagh seer hemba 50,000, ki lu u branci una nengen sha mi la, nahan gba hange hange u a gbanger a afishi a branci a seer. Ajiir a i seer maan yô, lu Iyou i Mkohol i vesen man iyaagh ki tsan ki hegh kua afishi a geman kwagh. Yange i tsegha ajiir a he ne sha iyange i Oktoba 31, 2009.

Shighe u i zendam ken makeranta ken inyom i 1942 la, Mbashiada lu ken tar u Amerika kuma er 60,000 nahan. Hegen ve hemba miliôn môm. Shighe u se va ken tar u Ecuador ken inyom i 1966 la, mbayôôn angwe u Tartor lu ker kuma er 1,400 nahan. Hegen ve hemba 68,000. Shi mbagenev ken iorov 120,000 mba i lu henen Bibilo a ve la kpa, ka keng vea va hingir mbayôôn angwe u Tartor, kua mba hemban 232,000 mba yange ve va M-umbur u ku u Kristu ken inyom i 2009 la kpaa. Sha mimi yô, Yehova ver ior nav sha gbenda u mayange ma se hen ser una ver ga yô. Saan mo iyol kpishi u lun sha shighe u mseer u kpilighyol ne kua hen ijiir i mseer shon a lu zan hemen la kpaa! *

[Ngeren u shin kpe]

[Ufoto u sha peeji 5]

Ijiir i Mkohol (1981) man Iyou i Mkohol i hen gar u Guayaquil (2009) hen ijiir shon i môm