Ver Ishima Sha Iyou I Yehova!
Ver Ishima Sha Iyou I Yehova!
“Ishima i veren i sha iyou You la ia wuam.”—YOH. 2:17.
1, 2. Ken inyom i 30 la Yesu er nyi ken tempelee, man lu sha ci u nyi?
HEN sha kwagh ne tsô u nenge. Ka shighe u Paseka u ken inyom i sha 30 la. Yesu gema vande hiin tom na u pasen kwagh shin tar la iwer kar ateratar cii shighe u iniongo ne ye. Nahan hegen a mough ngu yemen ken Yerusalem. Yesu va nyer ken tempel sha Tembe u Atôatyev la yô, a zua a “mba . . . teen ibua kua iyôngo man mkungum ken tempel, man shi mbamusaninyaregh kpaa ve tema ker.” Tsô a tume akpa sha ikyar a zenda ilev kpaa ken tempel kera cii, nahan mbakasuav mbara cir mbi ijime. Yesu shi mgbegha utebur mba mbamusaninyaregh kera kua inyaregh vev cii. Shi a kaa a mbateenmkungum ér ve kura akaa a ve lu a mi la ve due a mi sha.— Yoh. 2:13-16.
2 Akaa a Yesu er ne tese ér a ver ishima sha tempel. Yesu kaa a ve ér: “De gem nen iyou i Terem, i̱ hingir iyou i kasua ga.” Mbahenen nav mba nengen akaa ne cii yô, ve umbur kwagh u orpasalmi Davidi vande ngeren anyom uderi imôngo ken ijime la, ér: “Ishima i veren i sha iyou You la ia wuam.”—Yoh. 2:16, 17; Ps. 69:9.
3. (a) Ishima i veren kanyi? (b) Ka mpin u nyi se fatyô u pinen ayol a ase?
3 Yesu yange er kwagh nahan sha ci u ishimaveren i lu a mi sha iyou i Aôndo la. Inja i ishima i veren sha kwagh yô ka “u lun a ikyo i wan sha kwagh sha gbashima.” Ken derianyom u sha 21 ne, Mbakristu mba hemban miliôn utaankaruhar mba veren ishima sha iyou i Aôndo. Alaghga hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘Me seer veren ishima sha iyou i Yehova nena?’ Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, de se vande timen fan kwagh u a lu iyou i Aôndo hegen la. Se been yô, se nenge akav ken Bibilo a tesen er ior mbajighjigh yange ve ver ishima sha iyou i Aôndo yô. Akaa a i nger sha kwagh ve la yange i nger a “sha ci u ityesen yase,” nahan aa fatyô u mgbeghan se u seer lun a gbashima sha kwagh u Aôndo.—Rom. 15:4.
Iyou i Aôndo sha Ayange a Tsuaa la man Hegen
4. Tempel u Solomon maa la yange lu sha ci u nyi?
4 Sha ayange a Mbaiserael mba tsuaa la, iyou i Aôndo lu tempel u ken Yerusalem la. Kpa u ngu wer Yehova yange lu ken iyou la kpôô kpôô ga. A kaa ér: “Sha ka ikyônough Yagh ki torough je, man tar ka ijiir Yam i pendan angahar sha mi; ka nyi iyou je nea maama? Man ka nyi ijiir je ia lum ijiir i memen here?” (Yes. 66:1) Nahan kpa, tempel u i maa sha shighe u Solomon lu tor la lu ijiir i vesen i ior civir Yehova her yô, shi her kpa i eren mbamsen ye.—1 Utor 8:27-30.
5. Mcivir u yange i civir Aôndo ken tempel u Solomon la lu mure u mciviraôndo sha ayange a ase ne nena?
5 Nyian ne, iyou i Aôndo kera ka imaagh ki sha ave ken Yerusalem shin ma ijiir igen ga. Kpa gema ka gbenda u se cii se civir Aôndo sha ci u nagh ku ipaa ku Yesu na sha iyol na la. Mbacivir Aôndo sha mimi cii mba civir un ken tempel u ken jijingi la ken mzough.—Yes. 60:4, 8, 13; Aer. 17:24; Heb. 8:5; 9:24.
6. Ka unô ken ator a Yuda yange ve tese gbashima sha kwagh u mcivir u mimi?
6 Shighe u i pav tartor u Iserael ken inyom i 997 C.S.Y. (Cii Shighe u Yesu) la, lu ator 4 ken atô u ator 19 a yange hemen tar u Yuda, u ú lu ken imbusutarimese la tseegh tese gbashima u mimi sha mcivir u Yehova ye. Ator ne lu Asa man Yehoshafati man Hesekia kua Yoshia. Se hen nyi i injaa sha akav a dedoo a yange ve ver laa?
U Civir Aôndo a Ishima i Môm la Ve a Averen
7, 8. (a) Ka mciviraôndo u nyi Yehova a veren un doo doo? (b) Se hen nyi sha kwagh u Tor Asa?
7 Shighe u Asa tema tor la, Yehova tindi uprofeti mbagenev ér ve kura nongoior Na sha er vea undu jighjigh u nan ve ga yô. Ikyav i tesen yô, Bibilo kaa a vese ér Asa yange kegh ato a profeti Asaria, wan u Odedi. (Ôr 2 Kroniku 15:1-8.) Hemen u Asa yange u zua ior i Yuda kua mbagenev kpishi mba ve mough ken tartor u Iserael ve va zege mkohol ken Yerusalem la. Ve cii ve kange zwa ér vea civir Yehova sha mimi. Ngeren la kaa ér: “Ve bum a TER sha imo i taver man a iember sha ibusa man ikyor i tôngon. Yuda cii ember sha ci mbum la; gadia ve bum a ishima ve i môm je, shi ve ker Un sha gbashima kpaa, nahan ve zua a Na; TER kpaa na ve mmem hen ningir la cii.” (2 Kron. 15:9-15) Aluer se kpa se mba civir Yehova sha gbashima yô, una na se iveren keng abunde ga.—Mar. 12:30.
8 Kwagh ka a er i vihi yô, zum u ornengenakaa Hanani pase Asa kwaghbo u a er Yehova yô, Asa nyoon ishima. (2 Kron. 16:7-10) Yehova ka una wa se kwagh sha ikyev i mbatamen mba ken Kristu nahan, ka se nenge kwaghwan la nena? Ka vea wa se kwagh ken Ruamabera nahan se mba ngohol kwaghwan la fese a ishimanyoon shio kpa?
9. Yehoshafati man Yuda yange ve tagher a nyi, man ve er nena?
9 Yehoshafati yange tema tor u Yuda ken derianyom u sha pue C.S.Y. la. Yehoshafati man Yuda cii yange ve tagher ishigh a akumautya a Mbaamon man Mbamoabi man mba sha uwo u Seir mba ve va sha u va nôngon ityav a ve la. Er cier tor Yehoshafati iyol nahan kpa, yange er nena? Tor vea ior nav cii, kua kasev vev man ônov vev cii yange ve kohol ken iyou i Yehova sha u eren msen. (Ôr 2 Kroniku 20:3-6.) Yehoshafati sôn Aôndo sha gbashima, er Solomon vande ôron ken msen shighe u lu tseghan tempel la nahan. Yehoshafati sôn Yehova kaa ér: “Aôndo wase, Ú shi ôr ve ijir gaa? Gadia se mba a agee sha ikpelaior i vesen i i ve ityav hen vese ne ga, man se kera fa kwagh u sé er ga, kpa ashe ase nga sha a We.” (2 Kron. 20:12, 13) Yehoshafati kur msen la yô, jijingi u Yehova sen “her atô u ior” sha Yahashiel, Orlevi, nahan a ôr mkaanem ma taver ior asema, tsô a na ior cii vangertiôr.—Ôr 2 Kroniku 20:14-17.
10. (a) Yehoshafati kua Yuda cii yange ve zua a kwaghwan hen Yehova nena? (b) Se tese ser kwaghwan u Yehova a ne se nyian la ngu se inja nena?
10 Sha kpôô yô, Yehova yange wa Yehoshafati man tator u Yuda cii kwagh sha ikyev i Yahashiel. Nyian ne Yehova we se kwagh shi taver se ishima sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh. Nahan doo u se lu ken mzough vea a mbatamen shi se naan ve icivir kpaa, er ve kor se shi ve eren akaa a “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a tese ve u eren la.—Mat. 24:45; 1 Tes. 5:12, 13.
11, 12. Se fatyô u henen nyi ken kwagh u yange er Yehoshafati kua Yuda laa?
11 Yô se zaan nen mbamkombo mba tiônnongo a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev hanma shighe, vough er Yehoshafati kua ior nav yange ve kohol sha u keren iwasen hen Yehova nahan. Aluer se tagher a ma mzeyol u vesen man se fa kwagh u se er ga yô, de se dondo nen ikyav i dedoo i Yehoshafati kua ior i Yuda la, nahan se ker nen ishigh ki Yehova sha u eren msen hen a Na vangertiôr. (Anz. 3:5, 6; Fil. 4:6, 7) Shin sea lu hen ma ijiir igen se tseegh kpa, mbamsen mba se eren mbara vea zua se a “anmgbianev [asev] sha won cii.”—1 Pet. 5:9.
12 Yehoshafati kua ior nav yange ve dondo kwaghwan u Aôndo na Yahashiel yô. Nahan nyi i due kere? Yange ve za hemba Mbaamon man Mbamoabi kua mba sha uwo u Seir mba ve lu tan ve mciem iyol la ityav, ve cin ve hide ken Yerusalem “a iember” man “a mbaadiguve man umolo kua ikor i tôngon, ve za ken iyou i TER.” (2 Kron. 20:22-28) Se kpa se naan nen Yehova icivir sha gbenda u a soo la shi se kohol imôngo sha u wuese un.
Se Ver Nen Ishima sha Ajiir a Ase a Kohol
13. Lu nyi tom Hesekia er sha mhii u hemen na laa?
13 Sha uwer u hiihii u Hesekia tema tor la, a tese ishima i veren sha mcivir u Yehova sha u hiden a mcivir u Yehova shi sôron tempel kpaa. Yange yila upristi man Mbalevi cii ér ve wanger iyou i Aôndo. Nahan ve er tom ne ken atô u ayange 16. (Ôr 2 Kroniku 29:16-18.) Iniôngon la i umbur se er tom u sôron akaa la u ne ajiir a ase a kohol la a lun sha ashe tsemberee, u tesen er se ver ishima sha mcivir u Yehova yô. U ngu a vande ungwan er ior ka ve wuese anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ka ve na ayol a ve sha u eren imba tom la gaa? Sha kpôô yô, iniôngon ve la ka i va Yehova a iwuese.
14, 15. Ka tom u nyi u ve Yehova a iwuese kpishi nyiana? Tese akav.
14 Yange i soo ér a sôr Iyou i Tartor igen ken gar ugen u a lu ken imbusutarimese i tar u Ingila yô, nahan orgen u Iyou i Tartor ne wa ndor a ijiir na yô gema soo u bunden awashima la. Nahan kpa anmgbianev na ayol a ve sar sar sha ci u eren tom la. Er anmgbianev mban nenge ér gir u sha ndor ya u or ne vea Iyou i Tartor la vihi kuma u sôron yô, ve tsua u sôron gir shon ve pine kwagh ga. Yange ve er tom sha gbashima, je yô, ve gba gir u tse la nôngo u been, ve sôr ve maa. Ieren ve ne na yô, or la gema inja. Hegen ka un a wasen u kuran Iyou i Tartor la ye.
15 Nongoior u Yehova ngu eren tom u maan kwagh tar sha won jimin cii. Anmgbianev mba ka a gba u a maa kwagh hen ijiir ve la ka ve na ayol a ve a ishima i dedoo sha u kohol anmgbianev mba sha ityar igen, mba ve ne ayol a ve sha u eren u keke la, nahan ve er tom shon imôngo; ve mba maan Ayou a Tartor tseegh ga, Ayou a Mkohol man uyaav mba Betel kpa ve mba maan. Anmgbian ugen mba yer un ér Sam. Ka or u a fe tom u wan mbaanagh mba nan ahumbe a tseen man a kundun iyol kua a ndôhôr sha iyou tsema tsema yô. Un man kwase na Ruth, yange ve zende sha ityar igen kpishi ken Europe kua Afrika sha u wasen ityom i maan kwagh i i wa a ve yô. Nahan hanma ijiir i yange vea za cii yô, ve zua a msaanyol sha u pasen kwagh vea atôônanongo a hen ijiir i ve ze tom la. Sam pase kwagh u yange na ve un nyôr iyol ken tom u zenden eren sha ityar ityar ne kaa ér: “Lu ishimataver i anmgbianev mba ve er tom u Betel sha ityar kposo kposo la. Ishima i veren man iember i m nenge a mi ken a ve la kendem a isharen i eren tom sha imba gbenda ne.”
Dondo Kwaghwan u Aôndo
16, 17. Ka kwagh u injaa u nyi nongoior u Aôndo u eren a ishima i verene, man kanyi i dugh kere?
16 Hesekia yange sôr tempel shi hide a m-ember u iniongo i Paseka i Yehova yange wa tindi ér i eren i hanma inyom la. (Ôr 2 Kroniku 30:1, 4, 5.) Hesekia kua mba ve lu ken Yerusalem cii yange ve lôhô tar u Iserael jimin cii, kua mba yange ve lu ken imbusutarimese i tar u Iserael la kpaa cii ér ve va iniongo ne. Lu mbatyomov za a uwashika mba lôhôn ior iniongo ne ye.— 2 Kron. 30:6-9.
17 Se nôngo u eren imba kwagh la ken anyom a sember karen ne. Se gber ikyatakerada tsemberee se lôhô ior sha uharegh asev ve va kohol a vese imôngo sha u umbur Kwaghyan u Yesu tema a Mbahenen nav Aighkie la. Lu sha u dondon tindi u Yesu yange wa se la je se er kwagh ne ye. (Luka 22:19, 20) Ka se ngohol kwaghwan ken Mbamkombo asev mba Tomshiren, nahan se er tom ne a ishima i veren. Yehova haa iveren na sha tom ne kpen kpen! Ken inyom i bee la, se iorov umiliôn utaankaruhar nahan yange se samber a ikyatakerada i lôhôn ior m-mbur u ku u Yesu ne, nahan mba ve za iniongo ne ve kuma iorov 17,780,631.
18. Er nan ve u veren ishima sha mciviraôndo u mimi la i lu kwagh u vesen sha ci wouwe?
18 Í ôr kwagh u Hesekia ér: “A suur sha TER, Aôndo u Iserael; nahan ken ijime na yô, i kera zua a ma tor u Yuda u kuman sha a na ga, shin mba ve vande a na mbara kpaa, mô lu ga; gadia a var a TER, a undu Un ga, a waan atindi Na iko, a TER na Mose yô.” (2 Utor 18:5, 6) Se kpa se dondo nen ikyav i Hesekia ne. Ishima i se ver sha iyou i Aôndo la ia wase se u “varen a Yehova”, nahan lun a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron.—Dut. 30:16.
Dondo Gbenda u i Tese u la Faa
19. Shighe u M-umbur u ku u Yesu la ka i nôngo u eren nyi sha ishima i verene?
19 Shighe u Yoshia lu tor la, un kpa yange sôr ian sha ishima i veren ér Mbayuda ve ember iniongo i Paseka. (2 Utor 23:21-23; 2 Kron. 35:1-19) Se kpa ka se wa agoyol tsemberee sha ci u mbamkohol asev mba vesen man mbamkohol mba ningir man sema mkohol u iyange i môm kua M-umbur u ku u Yesu. Ken ityar igen yô, anmgbianev ka ve nôngo kwagh je er vea wua ayol a ve nahan sha u keren gbenda u vea kohol ijiir i môm a umbur ku u Kristu yô. Mbatamen mba veren ishima ka ve nôngo ér hanma or ken tiônnongo ve yô nana de gbe inya sha iyange la ga. Mbabeenyol man mba i doo ve iyol ga la cii ka ve zua a iwasen i vea lu hen mkombo sha iyange la kpee yô.
20. (a) Lu nyi i er sha hemen u Tor Yoshia laa, man yange er nena? (b) Ka kwagh u nyi i doo u se hen sha mini?
20 Shighe u i lu eren tom u Tor Yoshia na ér i sôr Iyou i Aôndo la, “pristi [u tamen] Hilkia za zua a ruamabera u atindiakaa a TER heregh u i na un sha ikev i Mose la.” Nahan Hilkia gema ruamabera la na Shafan, orngeren. Shafan gema ôr kwagh kimi sha ishigh ki tor. (Ôr 2 Kroniku 34:1-18.) Tsô tor er nena? Er tor ungwa akaaôron a atindiakaa la yô, kondo un iyol, a ande akondo a na, a vaa, a kende a kaa a ve ér ve za ve za pine Yehova kwagh sha kwagh u akaaôron a ruamabera la. Tsô Yehova tindi profeti u kwase Hulda ér a ôr ve ve za kaa tor yô, ifan ia kôr tar u Yuda kua mba ve tem ken u cii sha igbenda i ve hôngor a mcivir u Yehova la. Kpa Yehova gema umbur mnenge u Yoshia nôngo hembe ieev ken Yuda kera la, nahan Yehova wa un ikyum, kera lu u afan a i tsenga ôron ér nga van sha tar u Yuda la aa kôr un ga. (2 Kron. 34:19-28) Se fatyô u henen nyi ken kwagh ne? Isharen yase ngi kwagh môm a i Yoshia lu a mi la je ka u tunan ga. Saa se u dondon gbenda u Yehova a tese se la faa, shi doo u se hen sha kwagh u una er se zum u se ne ian ser mvende u vendan mimi man mban u jighjigh u nan a bende a mcivir u se civir Yehova la. Nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una umbur se shi una lumun a ishima i veren i se lu a mi sha mcivir u mimi la vough er yange er a Yoshia nahan.
21, 22. (a) Doo u se tese ishima i veren sha iyou i Yehova sha ci u nyi? (b) Ngeren u dondon la una pase se nyi?
21 Ator a Yuda a anyiin la, Asa man Yehoshafati man Hesekia man Yoshia ve ver se ikyav i dedoo i veren ishima sha iyou i Aôndo man mcivir na. Se kpa ishima i veren yase i mgbegha se u suur sha Yehova man u nan ayol a ase a ishima i môm sha ci u civir un. Sha kpôô yô, u dondon kwaghwan u Aôndo man u wongor mkor kua mkôôm ken tiônnongo man sha ikyev i mbatamen mba tiônnongo la ka gbenda u zuan a kwaghfan man msaanyol kpaa.
22 Ngeren u dondon la una pase se kwagh u u veren ishima sha tom u pasen kwagh la shi una taver ikyaior asema u civir Ter wase u dooshima la a ishima i veren. Shi se nenge er se fatyô u palegh akaa a Satan a hembe vihin mba mlu asev sha mi la yô. Aluer se mba eren ambaakaa ne er Yehova a tese se nahan yô, se mba dondo ikyav i wan u Yehova iyol na, Yesu, u yange i tsenga ôron kwagh sha a na ér: “Ishima i veren sha iyou You la wuam” la.—Ps. 69:9; 119:111, 129; 1 Pet. 2:21.
Ú Umbur Kpa?
• Ka mciviraôndo u nyi Yehova ngu a na iveren na sha mi, man ka sha ci u nyi?
• Se tese ser se mba suur sha Yehova nena?
• Ishima i veren ia mgbeha se u dondon kwaghwan u Aôndo nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 9]
Asa man Yehoshafati man Hesekia man Yoshia yange ve tese ishima i veren sha iyou i Yehova nena?