Ú Soo u Lun Nyi Oro?
Ú Soo u Lun Nyi Oro?
ORVESEN u dasenda ugen ken tar u Philippines yange pine pania u kwase ugen ér, “U er nyi a or ne ve a gem inja?” Shi hôn uwegh sha ityakerada i i lu sha tebul kpishi la maa kaa ér: “U fa er ityakerada ne cii i lu ityakerada i ajir a i yer or ne kpa? Or ne va a zayol hen gar ne kpishi, kpa hegen yô, u na a de inja na i bo la.” Or u ve lu ôron kwagh na heen ne yange lu or u hunden msôrom, u nôngon num kpa kpishi shi eren ayôôso hanma shighe yô. Lu nyi i na ve or ne gema uma na sha gbenda u vesen nahana? Lu Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la wase un ye.
Ior kpishi nôngo u eren sha kwagh u apostoli Paulu yange wa ér, se ‘er tseor la kera u a lu sha inja i zende u tsuaa la, se haa orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo la.’ (Ef. 4:22-24) Aluer gba u se sôr akaa a vesen shin a kiriki ken uma wase je kpa, ka er or nana har or u he iyol ve nana tese ér nan hingir Orkristu ye.
Aluer se sôr uma wase, se kuma u a er se batisema kpa ka a ka di mhii tsô. Shighe u ka sea tsegha ayol a ase a gba u a mir se shin mnger la, se lu di tsô er ka gungur kon u i gbe ma kwagh a mi nahan. Or nana fatyô u fan kwagh u i soo u eren a kon shon yô, kpa akaa nga kpishi, a or u gban ikyon la nana er ve kwagh u i soo u eren la una due tsembelee yô. Gba u or u gban ikyon la una er akaa agen sha kon shon sha er ua engem ashe yô. Shighe u se lu eren batisema la se lu a aeren a ka a na or nan kuma u lun ortom u Aôndo yô. Nahan kpa, or u he u se her iyol la ngu hegh her di tsô. Gba u se nyôôso un hanma shighe sha u sôron akaa agen ken uma wase.
Paulu kpa yange nenge er i gbe u se za hemen u sôron uma wase yô. A kaa ér: “Ka a saren mo u eren kwagh u dedoo yô, kwaghbo kpaa a lu a mo her.” (Rom. 7:21) Paulu yange fa injaor i un lu yô, man or u soo ér una lu kpaa. Se di ye? Se kpa gba u se pine ayol a ase ser: ‘Kanyi i lun a moo? Ka nyi or m lu? Man m soo u lun nyi oro?’
Kanyi i ‘lun a Moo’?
Ka sea sôr ya u tse yô, se mba shighen ivue ken won tseegh se mba undun haav mbu mbu vôngo ken atô la ga. Aluer se sôr akaa agen a a vihi ken atô la ga yô, se hemba lun a zayol. Ka nahan ve or ka nana tese ér nan ngu or u mimi tseegh tsô maa kwagh a bee ga ye. Gba u se time se fa or u se lu jim jim la nahan se nenge ajiir a zayol a lu la se sôr. Aluer se er nahan ga yô, aeren a or u tse la aa hide her. Gba u se kar ayol a ase keng. (2 Kor. 13:5) Gba u se fa aeren a a doo ga la nahan se sôr a. Yehova na se akaa a aa wase se u eren kwagh ne yô.
Paulu nger ér: “Mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga, ma hemba esen a hanma sanker u esen akur ahar cii, ka ma nyôr zan zan ma pav uma a jijingi man shi uijuan a mshiam kpaa, ka ma kar mbamhen kua mbaawashima kpaa.” (Heb. 4:12) Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la ngi a tahav mbu wasen se kpishi. Ka ma nyôr ken atô wase ma pav uijuan a mshiam kpaa. Shi ka ma pase kwagh u a lu ken ishima yase la man mbaawashima asev cii, ma pase or u se lu ken atô la a or u se hen ser se mba la. Mkaanem ma Aôndo ka ma wase se u eren kwagh ne.
Ka sea sôron ya u a vihi yô, se mba sôron akaa a a vihi la tseegh ga. Ka sea fa akaa a a ne ve ya la a vihi yô, se nôngo sha er kwagh shon una kera vihi ya la ga yô. Aluer se fa kwagh u a ne se gbeev mbu nôngon la jighilii yô, se fatyô u nôngon a mbamyen asev nahan se kera ver ishima sha mbamyen mba shon tseegh ga. Akaa nga kpishi a ka a na se lu a aeren a se lu a mi la yô. Akaa shon agen yô, ka mlu wase man ijiir i se lu her la man aeren a ityôô a ase man mbamaren asev man azende a ase kua kwaghaôndo wase. Akaa a se nengen sha televishen la kpa aa fatyô u benden a aeren a ase kua anumbe a se eren la kpaa. Aluer se fa akaa a a vihin aeren a ase a injaa la yô se fatyô u palegh zayol u ka a va a mi la.
Shighe u se tôv ayol a ase se bee yô, alaghga se kaa ser, ‘ka imba or i m lu je ne.’ Kpa m hen la a lu u vough ga. Paulu yange ôr kwagh u mba ken tiônnongo u ken Korinte mba ve lu mbaidyarev man mba yaven a ayol a ve man mbahunden msôrom la ér: “Kape ne mbagenev kpaa ne vande lun la. Kpa i ôô ne . . . sha Jijingi u Aôndo wase.” (1 Kor. 6:9-11) Sha iwasen i jijingi u Yehova yô, se kpa se fatyô u sôron uuma asev.
Nenge ase kwagh u orgen u lu ken tar u Philippines, i yer un ér Marcos ne. * Marcos ôr kwagh u mlu na ér: “Mbamaren av yange ve eren ayôôso hanma shighe. Sha nahan yô, m gande ave shighe u m lu anyom 19 la.” Marcos hingir u haan do shi numun gbenda. Un kua mbagenev yange ve lu yemen u za iin sha igirgi i purugh sha kwavaôndo, kpa awashima ve la bunde. Marcos va er kwase kpa lu di a inja na i bo ne her tsô. Yange haa do a akaa a a lu a mi la cii. Ica i gbe ga yô, Marcos kpa va kohol kwase na gba henen Bibilo i Mbashiada mba Yehova lu henen vea kwase na la. Sha hiihii la hen ér un kuma u lun Orshiada u Yehova ga. Nahan kpa, er lu eren sha akaa a a lu henen la shi lu zan mbamkombo yô, kwagh la wase un u undun aeren a na a tse la. Hegen ne, Marcos er batisema, shi hanma shighe yô, ka a pasen mbagenev kwagh, a ôron ve kwagh u vea er ve ve kpa vea gema uuma vev yô.
U Soo u Lun Nyi Oro?
Ka akaa a nyi nahan i gbe u se sôr ken uuma asev sha er aeren a ase a Mbakristu la aa seer duen tseegh tseeghlee? Paulu wa Mbakristu kwagh ér: “Dugh nen akaa ne kera; iyugh man [ishima] i nyoon man ifer man ityuhwanev man kwaghôron u dang ken zwa wen. De eren nen aie hen ayol a en ga gadia ne dugh tseor kua aeren a na la kera.” Shi a za hemen ér: “Haa orhe iyol u ka i sôr un hegh sha u una lu a kwaghfan u sha inja i ibeen i Un u A gbe un la.”—Kol. 3:8-10.
Kwagh u i gbe u se er hange hange yô, ka u dughun or u tse la ken a vese kera geman haan or u he iyol. Ka aeren a nyi nahan se lu a mi ve aa wase se u haan or u he iyolo? Paulu kaa ér: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan er uicuwan mba Aôndo mba ve lu uicighanmbaiorov mba doon ishima nahan. Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la. Kwagh u a hembe cii yô, haa nen dooshima iyol, ka kwagh u maghen mlu u vough je la.” (Kol. 3:12-14) Aluer se nôngo tsung sha u lun a aeren ne yô, a a wase se nahan “TER kua ior kpaa” vea “rumun” se. (1 Sam. 2:26) Shighe u Yesu lu shin tar la, lu a aeren a or u civir Aôndo, aa a due tseegh tseegh yô. Aluer se mba henen shi dondon aeren a Kristu yô, se lu er un nahan, se hingir “mbakaven Aôndo.”—Ef. 5:1, 2.
Kwagh ugen u una wase se u sôron akaa ken uma wase yô, ka u timen sha aeren a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la shi gbidyen kwar sha sha aeren a ve a dedoo man a dedoo ga la kpaa. Ikyav i tesen yô, time ase sha kwagh u Yosev, wan u tertamen Yakob ne. Er yange i er kwagh a na sha mimi ga nahan kpa, lu a ieren na i dedoo i i lu mdoom ma ken atô la her. (Gen. 45:1-15) Kpa gema Abesalom, wan u Tor Davidi yô, lu nahan ga, yange a senge ér un wa ior ikyo nahan ve wuese un mdoom. Kpa jighilii yô, lu or u nengen mker shi wuan or kpaa. (2 Sam. 13:28, 29; 14:25; 15:1-12) Aluer or senge ér nan ngu a ieren i dedoo shi nan doo ashe yô, kwagh la tese ér nan ngu or u mimi jim jim ga.
Se Fatyô u Lun a Aeren a Injaa
Saa se ver ishima sha or wase u ken myer la ve, se sôr aeren ase se hingir ior mba dedoo sha ishigh ki Aôndo ye. (1 Pet. 3:3, 4) Saa se fa mbamlu mba dedoo ga mba ve lu ken avese la shi se fa kwagh u a ne ve ve lun la shi se lu a aeren a Orkristu ve se fatyô u sôron aeren a ase ye. Se lu nen a vangertiôr ser, aluer se er akaa ne cii yô, se fatyô u sôron aeren a ase.
Sha iwasen i Yehova yô, se fatyô u van a mbamgem ken uuma asev. Se fatyô u eren msen er Orpasalmi nahan ser: “Gba ishima i wang ken a mo, Aôndo, shi ver jijingi u he u taver ken a mo.” (Ps. 51:10) Se fatyô u sônon ser, jijingi u Aôndo a er tom ken avese sha er se eren kwagh sha ishima na yô. Sha nahan yô, se fatyô u lun ior mba dedoo sha ishigh ki Yehova.
[Footnote]
^ I gema iti na.
[Picture on page 4]
Doo u shighen ivue sha iyou i ahumbeaura a vihi i côugh côugh ne ken won geman undun ajiir a a vihi ken atô laa?
[Picture on page 5]
Aeren a ou hingir a Orkristu vee?