Mba Tswen Kpa I Ta Ve Kera Ga
Mba Tswen Kpa I Ta Ve Kera Ga
APOSTOLI PAULU wa Mbakristu kwagh ér: “Se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.” (Gal. 6:10) Nyian kpa se mba dondon kwaghwan ne nahan se mba keren u eren a mba se civir Aôndo a ve la doo doo. Mba i doo u se hemba veren ishima sha ve ken tiônnongo u Kristu yô, ka anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu sha ajiir a i nengen sha mbabeenyol la.
Ken ityar igen yô, ka mba hen tsombor ve nengen sha mbabeenyol ye. Kpa ken igen yô, ka ajiir a nengen sha mbabeenyol la a we ve ikyo ye. Man gema anmgbianev asev Mbakristu mba ve lu sha ajiir a i nengen sha mbabeenyol la di yee? Ka mbamtaver mba nyi nahan ve tagher a mi? Aluer tsombor ve ngu suen ve ga nahan vea er nena? Tiônnongo u Kristu una wase ve nena? Aluer se mba za sôron ve hanma shighe yô ka mbamtsera mba nyi se zua a mi?
Mbamtaver mba hen Ajiir a Nengen sha Mbabeenyol
Shighe u Mbakristu mbabeenyol ve yem hen ijiir i i nengen sha mbabeenyol yô, alaghga ijiir la ia lu hen haregh u tiônnongo ugen nahan anmgbianev mbara vea fa ve ga. Nahan a taver anmgbianev mba hen ijiir la u sôron ve fele fele. Heela tseegh ga, ior mba ve eren kwaghaôndo kposo kposo kpa ka ve lu hen ajiir ne. Man kwagh ne una na a taver anmgbianev asev mbabeenyol mban kpen kpen.
U tesen ikyav yô, ajiir a nengen sha mbabeenyol agen ka a na ukwaghaôndo mbagenev ian i eren adua. Or u nengen sha mbabeenyol ugen kaa ér: “Ka i tuur anmgbianev asev mbabeenyol mba ve fetyô u lamen tsembelee ga la sha ikyekye i mba kpen a legh i za a ve hen ape i lu eren adua yô a u pinen ve shio.” Heela tseegh ga, mbaeren tom hen ajiir a nengen sha mbabeenyol ka ve ember iniongo i mar shi ve Aer. 15:29) Aluer se mba sôron anmgbianev asev mbabeenyol hanma shighe yô, se wase ve u wan ishima a mbamtaver mban.
ember Kirimishi kua Ista sha er akaa a i eren hen ijiir la aa due mbabeenyol mbara ishima ga yô. Shi ka i na anmgbianev asev mbabeenyol mba ve lu sha ajiir ne kwaghyan u imoshima ve ia lumun ve u yan ga yô. (Iwasen i Tiônnongo
Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve nengen sha mbabeenyol mba ve lu a or ijime ga yô. (1 Tim. 5:9) Kape nyian kpa i doo u mbakuran vea nengen sha mbabeenyol mba ve lu sha ajiir a nengen sha mbabeenyol a a lu hen haregh ve je la. * Ortamen ugen u i yer un ér Robert la kaa ér: “Aluer mbakuran mba ken Kristu za sôr mbabeenyol sha er vea fa mlu u ijiir ve i tsan shi vea er msen vea ve nahan a doo ve kpen kpen. Tiônnongo una na ve iwasen kpishi.” Aluer se ver shighe u za sôron mbabeenyol yô, se lu tesen ser se fa er u nengen sha mbamgbe mba mbabeenyol la i lu kwagh u vesen sha ishigh ki Yehova yô.—Yak. 1:27.
Ka a hingir hange hange yô, mbatamen ve ker gbenda u wasen anmgbianev mba ve lu sha ajiir a nengen sha mbabeenyol, a a lu hen haregh ve la. Robert ôr kwagh ugen u i gbe u a er a mbabeenyol yô. A kaa ér: “Doo u se taver ve asema ser aluer ve fatyô yô, ve zaan mbamkombo Mbakristu.” Kpa doo u mbatamen vea ker gbenda ugen sha er vea wase mbagenev mba vea fatyô u zan mbamkombo ken Iyol i Tartor ga la. Anmgbian u kwase ugen
u a lu anyom 85, i yer un ér Jacqueline, u a lu a angev mbu sha akuhe, mbu i yer ér osteoarthritis la ka a ungwa akaaôron a ken mbamkombo sha telefon. A kaa ér: “M hembe soon u ungwan akaaôron a ken mbamkombo shighe u i lu eren un zan a mi ave la je. M soo mer kwagh môm tsô a yangem u ungwan akaaôron a ken mkombo ga.”Aluer anmgbian u beenyol nan fetyô u ungwan akaaôron a ken mbamkombo sha telefon ga yô, mbatamen ve kura akaaôron la ken tser sha ci u nan. Anmgbian u nan lu zan a tser u za nan or beenyol shin kwase u beenyol la nana lam vea nan sha u taver nan ishima hen shighe la. Orkuran ugen kaa ér: “Ka a ôr mbabeenyol kwagh u anmgbianev mba ken tiônnongo nahan, ve nenge ér tiônnongo ngu umbur ve her.”
De Gbe Uwer u Lamen a Ve Ga
Mbabeenyol mbagenev kpishi ka vea yem hen ijiir i nengen sha ve la yô, ishima i za ve iyol shi i cier ve iyol kpaa. Kwagh ne ka a na i kera saan mbagenev iyol ga. Kpa aluer mbabeenyol yem hen ijiir i i nengen sha ve la man se za sôr ve fele shi se tese ér se za hemen u taver ve asema shi wasen ve yô, se na ishima ia gba ve shimi shi a saan ve iyol kpaa.—Anz. 17:22.
Aluer kwagh za mbabeenyol iyol ken ityou shin mba ongo ga shin mba fetyô u lamen ga yô, anmgbianev mbagenev vea fatyô u kuren ikyaa ér ityôkyaa ngi i za sôron ve ga. Kpa aluer taver u lamen a ve nan nan kpa se gba uwer u sôron ve ga yô, se mba tesen ser se za ‘hemen u nan ior icivir.’ (Rom. 12:10) Aluer anmgbian u beenyol nan kera ngu umbur akaa ga yô, se fatyô u taver nan ishima ser nana ôr se akaa a yange nan er shighe u nan lu iyev la shi nana ôr se er yange nan fa mimi yô. Shighe u nan lu keren asember a nana ôr se kwagh yô se er nena? Kegh ato a nan zulee, shi u fatyô u ôron asember ahar shin atar a i lu inja er nan ngu keren ér nana ôr u kwagh a mi la gayô ôr kwagh u ú hen wer nan ngu ôron la tiônôô maa taver nan ishima wer nana za hemen. Aluer nan ngu fantyô u lamen tsembelee ga, nahan taver se u kaven kwagh u nan lu ôron se la yô, se fatyô u keghen ato a nan zulee sha er se kav kwagh u nan lu ôron la sha ikyenge i nan la yô.
Shighe u anmgbian u beenyol nan gem kanen shio u lamen yô se fatyô u lamen a nan sha ma gbenda ugen. Pania u keke u kwase ugen, mba yer un ér Laurence, yange sôron anmgbian u kwase ugen u lun anyom 80, u a kera fetyô u lamen ga yô, mba yer un ér Madeleine. Laurence pase er yange un lam a anmgbian u kwase ne yô, a kaa ér: “Yange m kôr Madeleine uwegh shighe u sea eren msen yô. Un di a kamem uwegh teghelee shi a pelegh ashe u tesen ér un wuese ashighe a kundun iyol la.” Aluer se kôr ijende yase i doonshima i nan bee iyol la uwegh shin se kuve nan yô, ishima a hemba taver nan cii.
Doo u Lun Imôngo a Ve
Aluer u ngu za sôron anmgbian u beenyol hanma shighe yô, alaghga a hemba nengen sha a nan tsembelee. Anmgbian u kwase ugen mba yer un ér Danièle, un sôron Mbashiada mba Yehova mba ve lu sha ajiir a nengen sha mbabeenyol je i war kuman anyom 20 nahan hegen la. A kaa ér: “Mbaeren tom hen ijiir i nengen sha mbabeenyol la ka vea nenge ér ior mba sôron or hanma shighe yô ve hemba veren ishima sha nan cii.” Robert u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Mbaeren tom hen ijiir i nengen sha mbabeenyol mba hembe soon u keghen ato a or u nan ser or beenyol u ve nengen sha a nan la. Kpa alaghga vea soo u keghen ato a or u nan za ser or beenyol sha ashighe ashighe tseegh la ga.” Er ashighe kpishi kwagh ka a zua mba nengen sha mbabeenyol a icombor i kwagh a kom i sha won ga la yô, mba sôron mbabeenyol ka vea wuese ve nahan i doo ve kpen kpen. Kwagh ugen yô, aluer se ya ikyar i dedoo vea mba nengen sha mbabeenyol yô vea hemba wan ikyo u nengen ér ve er sha jighjigh u nan u anmgbian u beenyol u nan lu sha ikyev ve la.
Shi se ya ikyar i dedoo vea ve sha u wasen ve u eren akaa a kiriki. Sha ajiir agen yô, mba ve fe tom u nengen sha mbabeenyol la fa ngeen ga
nahan kwagh ne ka a na yô, ve fantyô u nengen sha mbabeenyol tsembelee ga. Rébecca, Kwase ugen u a nengen sha mbabeenyol yô kaa ér: “Hemba doon u va sôron huror wou sha ashighe a yan kwagh sha er u wase u nan nan kwaghyan yô, gadia ka ashighe a ka i hemba taver u nengen sha mbabeenyol mban je la.” Se pinen nen mba ve nengen sha mbabeenyol la kwagh u se er sha u wasen ve yô.Aluer se mba za sôron anmgbianev asev mbabeenyol hen ijiir i i nengen sha mbabeenyol i ve lu her la hanma shighe yô, se fa mbamgbe vev nahan se fatyô u pinen mba ve eren tom her la ian sha er se wase ve yô. U tesen ikyav yô, se fatyô veren ufoto mba ior mba doon nan ishima shin akaa a mbayev ve kper yô ken iyou i nan la. Shi se fatyô u va nan a ikyondo shin mkurem man icahur kpaa. Aluer ijiir i nengen sha mbabeenyol la ngi a sule u doonashe yô, se fatyô u duen ahumbe a man vea ijende yase la je kpaa. Laurence u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Hanma sati yô Madeleine ka a shi veren ashe u nengen a mo. Ka mea va a mbayev yô i doo un, nahan a mughur ahan shi a bon ashe kpaa.” Aluer se mba eren ambaakaa la a mbabeenyol mba ve lu sha ajiir a nengen sha mbabeenyol la yô, kwagh la una wase ve kpishi.—Anz. 3:27.
Ishima Ngi i Taver Hanma Or Cii
Aluer se mba za sôron mbabeenyol hanma shighe yô, alaghga kwagh ne una kar “mimi u dooshima [wase]” la. (2 Kor. 8:8) Sha nyi gbenda? Alaghga a vihi se kpishi er se nenge ijende yase ne ia lu vôron seer a seer yô. Laurence u i vande ôron kwagh na la kaa ér: “Mver u Madeleine lu vôron la yange bende a mo sha hiihii la kpen kpen, je yô, hanma shighe u mea za sôr un yô m vaa. Kpa m mase kaven mer aluer se mba eren msen sha gbashima yô, se hemba mciem asev shi se hemba taver mba se za ser ve la ishima cii.” Anmgbian ugen mba yer un ér Robert, á ndera za sôron anmgbian ugen u i yer un ér Larry a lu a angev mbu kunden iyol gbir gbir mbu i yer ér Parkinson la anyom imôngo. Robert kaa ér: “Angev mbula bende a Larry je yô, m kera ongo kwaghôron na ga. Kpa hanma shighe u sea er msen imôngo yô, m nenge er jighjigh na a taver her yô.”
Shighe u se za sôr anmgbianev asev mbabeenyol yô, ka se taver jighjigh u nan ve kua u wase kpaa. Ka sea nenge er ve kange ishima u tilen sha mimi shin er ve lu vea mba ve civir Aôndo a ve imôngo ga nahan yô, kwagh ne a taver jighjigh wase shi a na se ishimatseen kpaa. Er ka i taver ve u ungwan shin nengen nahan kpa, isharen i ka ve tese sha kwaghyan u ken jijingi la ngi i umbur se ér “ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mat. 4:4) Akaa a kiriki er ahan a wanye shin u yan kwaghyan vea mbagenev la ka a doo mbabeenyol ishima, man kwagh ne ngu a umbur se ér kwagh u se lu a mi la a̱ kuma se. Er i doo ve u yan ikyar vea Aôndo yô, kwagh la ngu a wase se se hemba veren akaa a a lu a injaa la hiihii ken uma wase.
Sha mimi yô, tiônnongo cii ka a zua a iwasen shighe u ka una suen mbabeenyol yô. Zough a iwasen sha nyi gbenda? Er ka i gba u anmgbianev vea seer tesen mba tahav mbu yen ve iyol mbara dooshima yô, hanma or ken tiônnongo cii nan ngu a ian i seer tesen ve dooshima. Nahan hanmô wase nana̱ nenge tom u nengen sha mbabeenyol la ér ka tom u nan lu eren mbagenev yô, a lu shighe gôgônan je kpaa. (1 Pet. 4:10, 11) Aluer mba eren tom ne yô, vea wase hanma or ken tiônnongo cii nana nenge er i doo u se palegh vegher u tom wase u Mbakristu ne ga yô. (Esek. 34:15, 16) Aluer se mba nengen sha anmgbianev asev mbabeenyol mbara sha gbashima yô, se lu tesen ve ser se ta ve kera ga.
[Footnote]
^ Shighe u akawe u tiônnongo a fe ér ma anmgbian u nomso shin u kwase yem hen ijiir i i nengen sha mbabeenyol ken haregh ugen yô, doo u a ôr mbatamen mba ken tiônnongo la fese je.
[Blurb on page 28]
“Mbaeren tom hen ijiir i nengen sha mbabeenyol la ka vea nenge ér ior mba sôron or hanma shighe yô ve hemba veren ishima sha nan cii”
[Picture on page 26]
Aluer se er msen vea anmgbian u beenyol sha gbashima yô ishima a pever nan shimi
[Picture on page 26]
Aluer se mba tesen anmgbianev asev mbabeenyol dooshima yô ishima a hemba taver ve cii