Kwaghôron U Yehova Gbe Inya Ga

“Ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga, a cii i kure ne a vough, ma kwagh môm bunde ga.”—YOSUA 23:14.

1. Yosua lu ana, man er shighe zulum u una kpe yô er nyi?

 YOSUA lu kurutya u taver iyol, u cian kwagh ga, shi lu orjighjigh man orperapera kpaa. Yange zenden vea Mose shi Yehova tsua un ér a̱ hemen ikyurior i Iserael ken zegedeserti u cieryol a̱ yem a i̱ ken tar u atumbabua man iyough ve dumbur ker yô. Er shighe zulum u Yosua, u lu a icivir kpishi ne una kpe yô, a wa mbatamen mba ken Iserael kwagh. Kwaghwan na la taver jighjigh u nan u mba ve ungwa un la je ka u henen a hen ga. We kpa kape una taver jighjigh wou je la.

2, 3. Mlu u Mbaiserael lu nan hen shighe u Yosua lam a mbatamen vev laa, man kaa a ve ér nyi?

² Nenge ase kwagh u za hemen, u Bibilo i pase ne, ér: “Tsô ayange nga kar kera kpishi, zum u TER na Iserael mmem sha ikyev i mbaihyomov vev mba ve kase ve la cii yô, Yosua kpaa bee iyol, tsa sha won; nahan Yosua yila Iserael cii, mbatamen vev man mbahemenev vev man mbaajiriv vev kua mbavesen vev, a kaa a ve er: Mo m bee iyol ve, m tsa sha won.”—Yosua 23:1, 2.

³ Shighe u Yosua ôr Mbaiserael mkaanem ma ma lu sha heen ne, a zulum anyom 110. Yange lu uma hen shighe u akaa a doon lu eren ior mba Aôndo la. A nenge akaa a vesen a Aôndo er la, shi nenge er Yehova kure uityendezwa kpishi mba er la yô. Er Yosua nenge akaa ne cii yô jighjigh na hemba taver a taver, nahan a kaa ér: “Ne fa ken asema a en cii kua ken uuma enev cii kpaa, ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga, a cii i kure ne a vough, ma kwagh môm bunde ga.”—Yosua 23:14.

4. Ka uityendezwa mba nyi Yehova er a Mbaiseraelee?

⁴ Ka akaaôron a Yehova a nyi yange kure sha mi vough sha shighe u Yosua lu uma laa? Se time sha akaa atar a Yehova bum ér una er sha ci u Mbaiserael yô. Kwagh u hiihii yô, Aôndo una due a ve ken uikyangen kera. Kwagh u sha uhar yô, una kura ve. U sha utar yô, una koso ve. Nyian kpa Yehova tôndo zwa a ior nav ér una er ve akaa ne, man se nenge mkur u uityendezwa nav mban sha shighe wase ne. Kpa, se time sha aeren a Yehova sha ayange a Yosua cii ve se mase nengen sha akaa a Yehova a lu eren sha ayange a ase ne ye.

Yehova Yima Ior Nav

5, 6. Yehova yange yima Mbaiserael ken Igipiti nena, man kwagh ne tese nyi?

⁵ Shighe u Mbaiserael vaa yila Aôndo ken Igipiti sha ci u tom u kpan u ve lu eren la, Yehova ungwa mliam vem mara. (Ekesodu 2:23-25) Yehova yange kaa a Mose ken ageva u usu ér: “M sen sha u Me va yima ve sha ikyev i Mbaigipiti, Me due a ve ken tar la, Me yem a ve ken tar u dedoo man u kehen kpaa, tar u atumbabua man iyough ve dumbur ker yô.” (Ekesodu 3:8) Yange a saan ve iyol er Yehova kure ityendezwa na la kpen kpen! Zum u Farao venda ér Mbaiserael vea due ken Igipiti ga yô, Mose kaa a na ér Aôndo una gema mngerem ma shin ifi u Nil maa hingir awambe. Sha kwagh ne kpa kwaghôron u Yehova gba inya ga. Mngerem ma shin Ifi u Nil mara gema hingir awambe. Ishu kpe, shi mngerem ma ifi kpa kera doo u man ga. (Ekesodu 7:14-21) Kpa Farao cighir ishima her, nahan Yehova va a atsan agen ataankaranyiin, kpa á vande pasen  inja ican shon cii ve a va a i ye. (Ekesodu ityough 8 zan zan 12) Ican i sha pue la yange i woo ônovmbaiundav mba Mbaigipiti yô, Farao kaa ér Mbaiserael ve due ken tar u Igipiti kera, maa ve due ken tar la kera.—Ekesodu 12:29-32.

⁶ Yehova yange yem Mbaiserael yô, tsua ve ér ve lu ikyurior na. Atindi ne yange kende a Yehova sha shi tese ér un kur uityendezwa nav, gadia kwaghôron na gbe inya ga. Atindi ne shi tese ér Yehova hemba mbaaôndo mba akuraior cii. Ka sea ôr akaa a i nger sha kwagh u myom u Yehova yima Mbaiserael la yô jighjigh wase a seer taver. Nenge er yange wea lu hen shighe la ve ma lu u la. Nahan Yosua nenge er Yehova a lu “Uhembansha sha tar cii” je i lu kwagh u henen a hen ga yô.—Pasalmi 83:18.

Yehova Kura Ior Nav

7. Yehova yange kura Mbaiserael sha ikyev i ikyumutya i Farao nena?

⁷ Ityendezwa i sha uhar i Yehova er ér una kura ior nav la di ye? Ityendezwa i Yehova er wener una due a ior nav ken Igipiti una yem a ve ken Tar u Ityendezwa la tese ér una kura ve kpaa. Umbur wer, Farao u ishima vihi un tsung la yange zenda Mbaiserael ityô a ikyumutya i ageegh, ve lu a akekeautya uderi uderi. Er lu inja er iwo man zegemnger yisa Mbaiserael, ve kera lu a pe karen waren ga yô, Farao u gengese iyol yum ne na jighjigh je ér un kôr a kôr ve je. Lu hen shighe la Aôndo ver ibeenegh hen atô u afo a ahar la ye. Ken vegher u Mbaigipiti yô ibeenegh kira lu ime, kpa ken vegher u Mbaiserael yô ki lu iwanger. Er ibeenegh kira yange Mbaigipiti u zendan Mbaiserael ityô yô, Mose maa nalegh gbough nagh sha zegemnger, Zegemnger u Nyian la maa pav. Kwagh ne bugh Mbaiserael gbenda u waren kpa gema lu kwar-hônon sha ci u Mbaigipiti. Nahan Yehova kura ior nav i tim ve ga, kpa gema tim ikyumutya i Farao i taver iyol la.—Ekesodu 14:19-28.

8. Yehova yange kura Mbaiserael shighe u ve (a) lu ken deserti la nena, man shighe u ve (b) nyôr ken Tar u Ityendezwa la nena?

⁸ Er Mbaiserael per Zegemnger u Nyian la yô, ve zende wue wue ken tar u i er kwagh u ú ér ka “zegedeserti u cieryol la, henpe iyô i usu lu man ayese man tar u tseghe tseghe, henpe mngerem lu ga” la. (Duteronomi 8:15) Hen ijiir ne kpa Yehova kura ior nav. Man gema shighe u ve nyôr ken Tar u Ityendezwa la di ye? Akumautya a ageegh a Mbakanaan yange hendan a ve tsung je. Nahan kpa, Yehova kaa a Yosua ér: “Mough hegen, we man ior ne cii, per Yordan ne, yem nen ken tar u M lu nan ve la, ka ve Mbaiserael. Ma or nana fatyô u tilen sha ishigh yough sha ayange a u lu uma ne ga; er M lu a Mose nahan, kape we kpaa Me lu a we  la; Me kende u ga, Me undu u kpaa ga.” (Yosua 1:2, 5) Mkaanem ma Yehova man kpa gba inya ga. Yosua yange hemba ator 31 ityav ngohol Tar u Ityendezwa la cica cii mase shin ajiir kpuaa tsô. Alaghga hemba ator ne ken atô u anyom ataratar nahan tseegh. (Yosua 12:7-24) Kpa luun er Yehova yange una kor ior nav ga yô ma ve fatyô u hemban ior mba ken tar la ityav ngohol tar la ga.

Yehova Koso Ior Nav

9, 10. Yehova yange koso ior nav ken deserti nena?

⁹ Hegen se time sha ityendezwa i sha utar i Yehova er ér una koso ior nav la. Mbaiserael due ken Igipiti ica lu a gba ga maa Aôndo tôndo zwa a ve ér: “Nenge, Me er kwaghyan una due Sha una haa ne shin inya; ior ve̱ due hanma iyange, ve̱ kuran á kuman sha sev mbura.” Shi Aôndo na ve ‘kwaghyan u Sha’ la vough er kaa ér una er nahan. Bibilo kaa ér: “Zum u Mbaiserael nenge a mi yô, ve gba pinen ayol a ve er: Ka nyi ne?” Kwaghyan la lu mana, man lu kwaghyan u Yehova tôndo zwa ér una na ve je la.—Ekesodu 16:4, 13-15.

¹⁰ Yehova yange koso Mbaiserael ken deserti anyom 40, naan ve kwaghyan man mngerem. Shi yange na sha er ikyondo ve i haan iyol ia bee iyol ga, shi nguhar tsô kpaa, ua mura ve ga yô. (Duteronomi 8:3, 4) Yosua yange nenge akaa ne cii. Yehova yange yima ior nav shi kura ve shi koso ve vough er tôndo zwa ér una er nahan.

Nyian kpa Yehova Yem Se

11. Kanyi yange i za hemen ken Brooklyn, New York, ken inyom i 1914 laa, man shighe kuma u eren nyi?

¹¹ Hide sha shighe wase ne di ye? Ken inyom i 1914, sha iyange i Tomataan, Oktoba 2, Charles Taze Russell u lu hemen Mbahenen Bibilo hen shighe shon la za nyôr shin iyou i yan kwagh i shin Betel u ken Brooklyn, New York la. Nyer yô a sugh anmgbianev mba ve lu her la cii saan saan ér: “Ne nder vee?” Er lu a tema inya ga la je maa a yôô saan saan ér: “Shighe u Atôatyev kure ve; iyange i ator a ve bee kpaa.” Shighe kuma u Yehova, Tor u Hemban sha won cii la shi una er kwagh sha u yiman ior nav. Man yima ve kpaa.

12. Kanyi yange i er ken inyom i 1919 laa, man lu nyi i gema i due kere?

¹² Anyom nga kar di ataan tseegh tsô maa Yehova due a ior nav ken “Zegebabilon” u a lu zege tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la kera. (Mpase 18:2) Ka se kpuaa tseegh ken mba yange ve lu uma sha shighe u saan iyol la se lu uma nyian ye. Nahan kpa, se nenge a kwagh u yange er la wanger wanger. Yehova yange hide ver mcivir u wang shi kohol mba sar ve tsung u civir un la ken mzough kpaa. Profeti Yesaia tsengapasen ér kwagh a lu nahan, a kaa ér: “Sha ayange a masetyô yô, uwo u iyou i TER ua tile dông, ua tav sha ua hemba iwo cii, á kende u sha, ua hemba agungu; akuraior cii aa kôndo sha u iuu.”—Yesaia 2:2.

13. Ka mseer u ior mba Yehova u nyi u nenge a mini?

 ¹³ Kwaghôron u Yesaia la gba inya ga. Asande a mba i shigh ve mkurem la yange hii tom u pasen loho u dedoo tseren tar cii la ken inyom i 1919, man kwagh ne kende a mcivir u Aôndo u mimi la sha tsung. Ken kwavanyom u sha 1930 la, ikyav tese wang ér mba kohol “iyôngo igen” ken mcivir u mimi. (Yohane 10:16) Hiihii la lu iorov udubu udubu va ken mcivir u wang la ye. Shighe kar yô iyenge ne hingir udubu uderi uderi, man hegen ne ka umiliôn umiliôn ve lu civir Aôndo sha mimi ye. Í ôr kwagh ve ken mpase u sha mnenge u i na apostoli Yohane la ér, “zegeikpelaior lu, ma or fatyô u ôron i iyenge ga, ve due ken hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa.” (Mpase 7:9) Ú nenge a nyi sha ayange a ou nee? Ka Mbashiada mba Yehova ume yange ve lu sha tar shighe u ú hii u henen mimi laa? Nyian ne, mbacivir Yehova hemba iyenge 6,700,000. Yehova due a ior nav ken Zegebabilon kera, nahan mba civir un mba seer a seer ngeen sha tar nyian.

14. Ka myom u nyi a lu a va ga?

¹⁴ Myom ugen kpa ngu van, man una bende a hanma or sha tar. Yehova una tim mba ve hendan a na mbara cica cii shighe u una tese tahav nav sha gbenda u kpilighyol la, kpa una gema a yima ior nav a nyôr a ve ken tar u he u perapera una tema ker la. A saan se iyol kpishi er se nenge mtim u mbaaferev man mhii u iaven i he i hemban doon cii ken tsombor u uumace shin tar la.—Mpase 21:1-4.

Yehova Kor Se Nyian Kpaa

15. Hii nan ve i gbe u Yehova una kura ior nav sha ayange a ase nee?

¹⁵ Er se vande nengen nahan, yange gba u Yehova una kura Mbaiserael mba sha ayange a Yosua la. Gema ior mba Yehova mba ainge di ye? Ve kpa gba u una kura ve. Yesu yange pase mbadondon un ér: “[Ior] vea na ne ken ican, vea wua ne kpaa; akuraior cii aa kôr ne ihyom sha ci u iti Yam.” (Mateu 24:9) Mbashiada mba Yehova wa ishima a ahendan a bo kua tôvacan u vihin tsung ken ityar kpishi ken anyom a karen ne, kpa Yehova ngu kuran ior nav. (Mbaromanu 8:31) Mkaanem nam na se ibumun ér ‘hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin se iyol’ cii kpa kia fatyô u bunden se u eren tom u tesen ior shi pasen kwagh u Tartor ga.—Yesaia 54:17.

16. Ka ikyav i tesen ér Yehova kor ior nav i nyi u nenge a mini?

¹⁶ Er tar u ker ior mba Yehova ihyom nahan kpa, mba hemban seer a seer cii. Mbashiada mba Yehova mba zan hemen ken ityar 236, man kwagh ne tese ér mimi je Yehova ngu a vese nahan or môm kpa nana fatyô u timin se shin cirin se zwa ga. Ú fatyô u umbur ati a mba  hemen tar mba ageegh man mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve hendan a ior mba Aôndo kpoghuloo sha shighe u ú lu uma ne kpa? Kwagh ve za kure nena? Man mba han nyiana? Ve kpishi kera mba uma ga, di vough er Farao u sha ayange a Mose man Yosua la nahan. Kpa mbacivir Aôndo mba ve kpe sha kwagh u jighjigh ve u nan sha ayange a ase ne di ye? Yehova ngu kuran ve gadia una va umbur a nder ve shin ku. Ma ijiir i hemban doon i vea lu ken mkor a ingin yô ngi ga. Sha mimi yô, kwagh u Yehova kaa ér una kura se la kpa ngu kuren shami vough.

Yehova Koson Ior Nav Nyian Kpaa

17. Ka vangertiôr u nyi Yehova a ne se sha kwagh u kwaghyan u ken jijingi?

¹⁷ Yehova yange koso ior nav ken deserti, shi ngu koson ve nyian kpaa. “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la wasen se u kporom hen Aôndo. (Mateu 24:45) Se zua a mfe u mimi sha kwagh u Aôndo, mfe shon u yange i cir un uderimbaanyomov imôngo la. Ngise ortyom kaa a Daniel ér: “Cir akaaôron man ver ikyav sha ruamabera ne zan zan sha shighe u mkur; ior kpishi vea zende wue wue man mfe kpaa una seer.”—Daniel 12:4.

18. A fatyô u kaan ér mfe u mimi seer nyian sha ci u nyi?

¹⁸ Se mba ken shighe u mkur hegen, man mfe u mimi sha kwagh u Aôndo kpa seer ngeen. Icighan jijingi wase ior mba mimi a doo ve ishima la ve fa Aôndo u mimi kua mbaawashima nav kpaa. Bibilo dumbur shin tar nyian, shi ngeren mba pasen akaa a ken Bibilo mba ve wasen ior u fan mimi mba ken Bibilo la kpa mba kpishi. U tesen ikyav yô, nenge ase sha atineakaa a ken takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi?  * la. Ka ityouv mbigen mbi se zua a mi ken takerada ne je ne: “Ka Ityesen i Nyi sha Kwagh u Aôndo I Lu I Mimi?” man “Mbakpenev Mba Hana?” man “Kanyi i Lu Tartor u Aôndo?” kua “Er Nan Aôndo A De Ér Ican i Er Ioro?” Ior ndera henen sha mbampin mban anyom kar udubu imôngo hegen. Kpa hegen yô se fatyô u zuan a mbamlumun sha mbampin mban. Ken uderimbaanyomov mba karen mbara cii ior fa kwagh u Bibilo ga, shi Mbakristu Mbaaiev kpa lu tesen ior atesen a aiegh. Nahan cii kpa, i samber a Mkaanem ma Aôndo wuee shi ma za hemen u wasen mba i sar ve u civir Yehova la kpaa.

19. Ka uityendezwa mba nyi u nenge ve kur shamini, nahan ú kure ikyaa wer nyi?

¹⁹ Sha mimi yô, se kpa kwagh u se nenge sha ashe ase ne na yô se fatyô u kaan ser: “Ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga, a cii i kure ne a vough, ma kwagh môm bunde ga.” (Yosua 23:14) Yehova yem ior nav shi kor ve shi koson ve kpaa. U fatyô u tesen ma ityendezwa i Yehova i á kur shami sha shighe u a ver la vough ga yôô? Taver u kaan ér kwagh er nahan. Sha nahan yô, se er kwagh sha kwaghfan, gadia se na jighjigh a Mkaanem ma Aôndo ma ma gbe inya ga la.

20. Hii nan ve i doo u se lu a vangertiôr sha kwagh u ken hemenee?

²⁰ Man ken hemen di ye? Yehova kaa a vese ér se kpishi se fatyô u veren ishima u va lun ken tar u a sôr u ua hingir paradiso la. Se mbagenev kpuaa se mba a ishimaverenkeghen u za teman tor vea Kristu imôngo. Sea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin lun shin tar kpa, gba u se tile sha mimi her, di er Yosua kpa tile sha mimi nahan. Shighe ngu van u ishimaveren yase la ia kure sha mi yô. Hen shighe la se hide se hen sha akaa a dedoo a Yehova a ter sha a vese la cii, nahan se kpa se kaa ser: “A cii i kure [se] a vough.”

[Footnote]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Ka uityendezwa mba Yehova mba nyi Yosua nenge ve kure voughlo?

• Ka uityendezwa mba Aôndo mba nyi u nenge ve kur voughlo?

• Se fatyô u lun a vangertiôr sha uityendezwa mba i er ken Mkaanem ma Aôndo la sha ci u nyi?

[Study Questions]

[Picture on page 19]

Yehova yange er kwagh sha u yiman ior nav

[Picture on page 19]

Yehova yange yima ior nav shin Zegemnger u Nyian nena?

[Picture on page 20]

Yehova yange koso ior nav ken deserti nena?

[Pictures on page 21]

Nyian kpa Yehova nengen sha ior nav