Iyua I I Ve A Iember La

GENIVAL yange lu orkuran iyouci igen ken angar ugen u atsanaior hemba iyenge her ken ityoughkitaregh ki imbusutarimese i tar u Brazil la, i kimbin un aninyar kpuaa sha tom na ne, lu sha ki nengen sha kwase na man mbayev nav kpaa ye. Er Genival lu yan ican nahan kpa, ver ishima u nan môm-ken-upue sha hanma shighe. Á umbur kwagh u yange zan hemen yô, á kaa wener, “ashighe agen tsombor wam yange u zua a kwaghyan ga,” hen shighe ne lu ovur ave sha yav nav, “nahan kpa yange i lum ape nan Aôndo kwagh u m fetyô la cii, aluer gba u me nyume iyol yam kwagh u a gbem je kpaa.”

Er i va de Genival tom je kpa, de u nan môm-ken-upue ga. Orhemen na u ken adua wa un kwagh ér a kar Aôndo sha u eren iyua zegenan. Orhemen adua la bum a na wener Aôndo una na un iveren keng keng je a bunde ga. Tsô Genival gba henen u teen ya na geman inyaregh eren iyua a mi ken côôci.

Ka Genival tseegh a lu a imba gbashima u eren iyua nahan ga. Atsanaior kpishi nga a na môm-ken-upue vev, sha ci u ucôôci vev tese ve ér u nan môm-ken-upue la ka kwagh u hange hange u Bibilo i kaa ér i er yô. Kwagh ne ka mimi kpa?

Môm-ken-upue man Tindi

Tindi u môm-ken-upue la ka vegher u Atindi a Yehova Aôndo yange na uipyaven mba 12 mba Iserael u sha ayange a tsuaa la yô, a na ve atindi ne je anyom kar hegen hemba 3,500 nahan. Tindi la yange kaa ér i na ipyaven i Levi môm-ken-upue u iyiagh man atam a ikon man môm-ken-upue u ikyumuile sha u suen tom ve u ve lu eren ken tabernakel la.—Levitiku 27:30, 32; Numeri 18:21, 24.

Yehova yange taver Mbaiserael ishima ér Tindi la ‘una hemba ve agee ga.’ (Duteronomi 30:11) Yange vea kuran atindi a Yehova sha mimi, kua tindi u môm-ken-upue la kpaa yô, ve sunda iyiagh kpishi er vande tôndon zwa a ve nahan. Man er ma kwagh a de yen ga yô, yange i seer van a môm-ken-upue sha mbee u hanma inyom, nahan i ya hanma kwagh zum u ikyurior la ia zua uiniongo vev mba kwaghaôndo la yô. Nahan ‘shiror man ancôghol man kwasecôghol’ cii ve ya kwagh i kuma ve.—Duteronomi 14:28, 29; 28:1, 2, 11-14.

Tindi yange tese ma mtsaha u a tsaha or u nan vende u nan môm-ken-upue la ga, kpa hanma or u Iserael yô kwagh ne yange lu tom u i gbe u nana er keng keng sha u suen mcivir u mimi sha gbenda ne yô. Lu nahan ve Yehova na Mbaiserael mba sha ayange a Malaki mba yange ve de u van a môm-ken-upue la ibo wener mba ‘iin un sha môm-ken-upue man sha iniav mbi nan kpaa’ ye. (Malaki 3:8) Ibo shon ne ia fatyô u lun sha Mbakristu mba ve ne môm-ken-upue ga la kpaa?

De se hen nen sha kwagh ne. Atindi a tar nga lu a tahav hen tar u ú we a la tseegh. U tesen ikyav yô, ken tar u Britain i wa tindi ér hanma or u nahan kwagh cii nana naha kwagh sha gbenda vegher u ken imese, kpa tindi la gba kwagh ken tar u France ga. Kape tindi u sha kwagh u môm-ken-upue la kpa i lu vough je la, tindi ne yange lu vegher u ikyuryan i Aôndo ya a ikyurior i Iserael yô. (Esekiel 19:3-8; Pasalmi 147:19, 20) Tindi la kange Mbaiserael tseegh.

Heela tseegh ga, er se fe ser Aôndo gem kposo ga nahan kpaa, ashighe agen yô, kwagh u á soo ér ior ve er la ka a gema. (Malaki 3:6) Bibilo i ôr jighilii nahan ér, ku u Yesu yange kpe sha u nan naagh ken inyom i 33 S.W. la “ese” shin “bunde” Atindi, kua ‘tindi u ngohol môm-ken-upue’ la kpa ker.—Mbakolose 2:13, 14; Mbaefese 2:13-15; Mbaheberu 7:5, 18.

Iyua i Orkristu

Nahan kpa, yange gba u a eren uiyua her sha u suen mcivir u mimi. Yesu yange wa mbahenen nav tindi ér ve lu ‘mbapasen kwagh zan zan i ar ken ikighir i tar je.’ (Aerenakaa 1:8) Er ingyegh ki mbananjighjigh la lu seer a seer yô, hingir hange hange u Mbakristu mba ve lu mbatesen man  mbakuran la vea sôr atôônanongo shi vea taver á kpaa. Ashighe agen je yô, i gba u a wa ikyo a kasev mba côgholov man ancôgholov kua mbagenev mba ve lu ken ibanave yô. Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la zua a inyaregh ki eren kwagh ne hana?

Sha shighe u inyom i sha 55 S.W. la nahan, i due a zamber hen Atôatyev a a lu Mbakristu ken Yuropa man Ashia u Kiriki la sha ci u tiônnongo u ken Yudia u lu ken ibanave la. Apostoli Paulu pase er yange i ‘kohol inyaregh sha ci u uicighanmbaiorov’ ken uwashika nav mba yange nger hen tiônnongo u ken Korinte la. (1 Mbakorinte 16:1) Alaghga a kpiligh we iyol sha kwagh u mkaanem ma Paulu ma pase sha iyua i Orkristu eren la.

Apostoli Paulu yange kighir mbananjighjigh a na imôngo sha mkaan ér ve er iyua keng keng ga. Sha kpôô yô, Mbakristu mba ken Masedonia mba yange ve lu ken ‘ican’ shi ve lu ken ‘ibanave tsung la’ hingir u ‘zamber a zamber a na ngeelee er a̱ na ve ian, ve kpaa vea na iwasen i i lu nan sha ci u uicighanmbaiorov la.’—2 Mbakorinte 8:1-4.

Een, Paulu yange taver Mbakorinte mba ve lu a kwagh ave la ishima ér ve dondo ikyav i anmgbianev vev mba ken Masedonia i eren iyua mgbeghaa la. Er yange kwagh lu nahan je kpa, takerada ugen kaa ér ‘mayange je wa ve a wa tindi ga, kpa gema ôr ve kwagh u vea er yô, shi na ve mhen shi taver ve ishima shi zamber a ve kpaa. Luun er yange una kighir ve a kighir sha kwaghôron na yô, yange ma ve er iyua a ishima ve shi ma ve tese erdoo nahan ga.’ Yange Paulu fa je wener “ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.”—2 Mbakorinte 9:7.

Lu jighjigh u nan wuee man mfe kua dooshima u mimi u Mbakorinte lu a mi sha mba ve lu Mbakristu a ve imôngo la mgbegha ve u eren iyua a ishima ve ye.—2 Mbakorinte 8:7, 8.

“Nana Na Er Nan We ken Ishima i Nan La”

Er Paulu ma tese iyenge inyar shin ma ver a ver iyua i or nana er yô, er nahan ga, kpa gema wa ve kwagh wener ‘hanma lahadi, sha iyange i lahadi la je, hanmô wen nana̱ ver inyaregh sha agee a nan.’ (1 Mbakorinte 16:2) Aluer Mbakorinte wa ago shi mba koson inyaregh sha hanma shighe yô, vea na iyua zunguluu ér i kighir ve yum, shin vea de shighe u Paulu una va hen a ve tsô vea na iyua sha kunya ga. Yange gba u hanma Orkristu cii nana tsua kwagh u nan soo u nan la a ishima i nan, lu kwagh u “nan we ken ishima i nan la.”—2 Mbakorinte 9:5, 7.

Yange gba u Mbakorinte vea lôô wuee sha er vea sunda wuee yô. Mayange je i kighir or ér nana na iyua je nana kungu ican ga. Paulu taver ve ishima nahan wener, ‘m kaa nahan ka u seer ne a seer ican ga.’ Yange í lumun uiyua ‘sha kwagh u or nan lu a mi la, ka sha kwagh u nan lu a mi ga la ga.’ (2 Mbakorinte 8:12, 13; 9:6) Apostoli ne ta icin ken washika ugen u yange va nger yô, a kaa wener: ‘Aluer or nana kera nenge sha ior mba ken ya u nan la ga yô, nan nyiman jighjigh u nan ve, nan hemba gban kera a or u nan ne jighjigh ga yô.’ (1 Timoteu 5:8) Mayange je Paulu taver ior ishima ér ve er iyua je ve per tindi ne ga.

Ka a inja u se fan ser Paulu yange wase u  nengen ér i ‘kohol inyaregh sha ci u uicighanmbaiorov’ mba yange ve lu ken ibanave la. Ma ijiir i môm ngi i í ôr ken Ruamabera ér Paulu shin mbaapostoli mbagenev yange ve lu kohol inyaregh shin ve lu ngohol môm-ken-upue sha u suen ityom ve a mi ga. (Aerenakaa 3:6) Paulu yange a lu a iwuese hanma shighe sha uiyua mba atôônanongo a tindi un a mi la, kpa ma shighe môm “za mô” anmgbian iyol ga.—1 Mbatesalonika 2:9; Mbafilipi 4:15-18.

Iyua i Se Eren A Ishima Yase Nyian La

Ikyav tese wang ér mbadondon Kristu mba ken derianyom u hiihii la yange ve eren iyua a ishima ve, yange ve nan môm-ken-upue ga. Nahan kpa, alaghga u hen ken ishima wer ieren ne shi ngi gbenda u dedoo her ú suen mpase u pasen loho u dedoo man mwe u wan ikyo a Mbakristu mba ve lu ken ibanave la yô.

Hen ase sha kwagh u a dondo heen ne. Ken inyom i 1879 la, mbangeren magazin ne kaa wanger wanger ér, “mayange je vea sôn shin vea zamber ior ér ve wase ve a inyaregh ga.” Kwagh u yange ve kaa ér mayange je vea er ga ne tule iniôngon i Mbashiada mba Yehova nôngon ér vea samber a mimi u ken Bibilo la hide a mi ijime shinii?

Hegen ne Mbashiada mba samber a Bibilo man ityakerada i Mbakristu kua ityakerada igen ken ityar 235. Yange i hii samber a Iyoukura u a lu magazin u pasen ior Bibilo la ukôpi 6,000 sha uwer ken zwa môm tseegh. Kpa i hii u duen a magazin ne kwa har sha hanma uwer hegen ica gba, shi hegen ne mba gberen un ukôpi 24,000,000 ken ijô 146. Sha er Mbashiada vea nenge sha tom ve u tesen ior Bibilo la doo doo yô, ve yam shi ve maa ajiir a tamen ken ityar 110. U seer yô, ve̱ maa ajiir udubu udubu a nyôron mbamkombo mba hen ningir man ayou a vesen aa mba i sar ve u ngohol kwaghwan u ken Bibilo seer la vea kohol ker yô.

Shin er u wan ikyo sha mbamgbe mba ken jijingi mba ior mbagenev la i lu tom u hange hange u Mbashiada mba Yehova nahan kpa, mayange je ve hungur a ibanave i mbananjighjigh a ve imôngo la ga. Zum u anmgbianev vev ve ye ican sha ci u ityav mbi nôngon shin tar-tenger shin icegh  gayô ijeverahumbe yô, ka ve̱ timbir ga je ve̱ na ve mcimbim man kwaghyan man akondo kua akaa agenegh a kwagh a gbe ve sha mi yô. Kwagh ne cii ka i lu iyua i Mbakristu asange asange man atôônanongo kposo kposo a er yô.

Gbenda u or eren iyua sha ishima i nan ne ngu sha inja shi ka u wase u heghem mba ibanave ikyav, amba er Genival u i vande teren kwagh na sha heen ne nahan. Kpa kwagh yange er doo yô, Genival lu a tee ya na ga tsô maa Maria u a lu môm ken Mbashiada mba Yehova shi a eren tom kwaghpasen keke yô, va un inya. Genival kaa wener, “iliam i yange se lam la yange i yima tsombor wam sha ican i yan gbilin gbilin la.”

Genival yange mase kaven wener tom u Ter har sha mne u nan môm-ken-upue ga. Sha jighilii yô, môm-ken-upue kera ka kwagh u hange hange u ken Ruamabera ga. Shi yange fa wener Mbakristu ka ve zua a iveren zum u ve ne iyua wuee yô, mba kighir ve a kighir ér ve na i gande agee a ve ken inya ga.

Mne u nan iyua sha ishima i or la va Genival a iember i mimi. A pase iember ne nahan wener: “Aluer m na môm-ken-upue shin m na ga kpaa, saan mo iyol sha uiyua mba m lu eren la, m na jighjigh mer Yehova kpa saan un iyol.”

[Box/Pictures on page 6]

Mbahemenev mba Côôci i Tsuaa la Lumun a Môm-ken-Upuee?

“Mbainyarev mba ve lu a vese la mba wasen mbaibanave . . . Mba ve lu a kwagh ave shi ishima i mgbegha ve ker yô, mba ne kwagh u hanma ve nan nenge i doo nan u nan cii.”—The First Apology, Justin Martyr, c. 150 S.W.

“Sha kpôô yô, Mbayuda tsegha môm-ken-upue u akaa a ve hen Aôndo, kpa mba ve hingir Mbakristu yô, ver akaa a ve cii sha ci u tom u Aôndo, . . . er kwasecôghol u lu icankwase la yange haa kwagh u lu a mi cii ken akwati u inyar nahan.”—Against Heresies, Irenaeus, c. 180 S.W.

“Se mba a akwati u eren iyua shimi, kpa ior mba we inyaregh shimi ér vea yam myom ga, ú ngu wer se mba teen a tee kwaghaôndo ga. Kpa hanma iyange ken uwer i or soo yô nana kende aninyar u nan lu a mi yô; kpa ka shighe u i doo nan u eren kwagh nahan shi nan fetyô u eren nahan la tseegh: gadia ka sha mkighir ga; hanma or nana̱ na a ishima i nan.”—Apology, Tertullian, c. 197 S.W.

“Er Côôci lu gbanger seer a seer shi mbamzough kposo kposo ve lu duen yô, hingir hange hange u wan atindi a a wase u nengen sha mbahemenev mbaaduav shi eren iyua hanma shighe sha u suen ve. I va a ieren i nan môm-ken-upue la ken Tindi u Tse u Mose la . . . Ka inja er ka ken washika u ubishôp yange ve nger ken mkohol u ve tema ken gar u Tours ken inyom i 567 la yange i hii kangen tindi sha kwagh ne, man shi ken [atindi] a ken Mkohol u yange i nyôr ken gar u Macon ken inyom i 585 la nahan.”—The Catholic Encyclopedia.

[Credit Line]

Coin, top left: Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Picture on page 5]

Iyua i nan a ishima yase i i ve a iember la

[Pictures on page 7]

Iyua i se eren sha ishima yase la ka i sue tom u kwaghpasen man mne u nan mbagenev iwasen shighe u kwagh a er ve aburabur la man mmaa u maan ajiir a nyôron mkombo ker la