‘Hemba Veren Nen Ishima’
‘Hemba Veren Nen Ishima’
“Nahan yô, ka u sé hemba veren ishima sha akaa a se vanden ungwan la keng sha u se̱ de kuwan karen ihongo ga yô.”—MBAHEBERU 2:1.
1. Tese ikyav er akaa a danen or ishima aa fatyô u van a aahe yô.
KEN hanma inyom yô, aikyôr u akaahendan ngu a wua ior er 37,000 nahan ken tar u United States tseegh. Mbafankwagh tsor tsor kaa ér aluer udelaba hemba veren ishima sha gbenda jighilii yô a fatyô u palegh iku kpishi i ior ve lu kpen ne. Udelaba mbagen yô, akav a sha igbenda man ikpande i í kpela ufoto sha mi shin utelefon mbakiriki mba ka ve wa shin ikpa ve lamen a mi la ka ve dan ve ishima kera. Shi mbagenev mba mba ka ve uve ityou yan kwagh shighe u ve lu nahan kwagh yô. Ken akaa ne cii, akaa a danen or ishima aa fatyô u van a aahe.
2, 3. Ka kwaghwan u nyi Paulu wa Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la, man kwaghwan na la lu u vough nena?
2 Apostoli Paulu ôr kwagh u danen ishima u lu van Mbaheberu mbagen mba ve lu Mbakristu la a aahe je anyom zulum er 2,000 nahan cii man i̱ va mase eren kwaghhendan u lun a ingin ye. Paulu pase var var ér i na Yesu Kristu u i nder un shin ku la ian i vesen i i hembe mbatyomov cii yô, a tema ken uwegh ku yanegh ku Aôndo. Apostoli la maa ôr ér: “Nahan yô, ka u sé hemba veren ishima sha akaa a se vanden ungwan la keng sha u se̱ de kuwan karen ihongo ga yô.”—Mbaheberu 2:1.
3 Hii nan ve lu u Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la vea “hemba veren ishima sha akaa a [ve] vanden ungwan” sha kwagh u Yesu la? Lu sha ci u Yesu undu tar ne kuma anyom 30 yô. Er Orvesen ve lu ga yô, Mbaheberu mbagen mba ve lu Mbakristu la hii u kahan undun gbenda u ve vande nan jighjigh ér ka u mimi la. Kwaghaôndo u Mbayuda u vande lun gbenda u mcivir ve la lu danen ve ishima.
Lu u Vea Hemba Veren a Ver Ishima Cii
4. Hii nan ve alaghga yange ishima ia tsue Mbaheberu mbagen mba ve lu Mbakristu la ker u hiden ken Kwaghaôndo u Mbayuda la?
4 Hii nan ve lu u alaghga ishima ia tsuwe ma Orkristu ker u hiden ken Kwaghaôndo u Mbayuda la? Ityôkyaa yô, mcivir u sha ikyev i Tindi la yange kua akaa a i nengen a mi la ker. Ior yange ve nengen a upristi shi ve ungwan ihuma i iniaav mbi nanden la. Nahan kpa ken avegher agen yô, Kwaghaôndo u Mbakristu lu kposo. Mbakristu lu a Zegepristi, Yesu Kristu, kpa anyom ikundugber cii í nenge a na shin tar ga. (Mbaheberu 4:14) Ve lu a tempel, kpa icighanjiir na yô lu sha jim jim. (Mbaheberu 9:24) Er icôngo i sha ikyev i Tindi la lu i sha iyol nahan, icôngo i Mbakristu yô gema lu i ‘ken ishima, sha ikyev i jijingi.’ (Mbaromanu 2:29) Nahan alaghga Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la yange vea hii u nengen Kwaghaôndo u Mbakristu inja er ka kwagh u ken mhen tsô nahan.
5. Paulu tese ér gbenda u mcivir u Yesu ver la hemba lun kwagh u vesen a mcivir u sha ikyev i Tindi la nena?
5 Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la gba u ma ve kav kwagh u hemba lun kwagh u vesen sha kwagh u mcivir u Kristu ver la. Mcivir la hemba haren sha jighjigh u nan lu sha mnenge ga, heela tseegh ga, hemba lun kwagh u vesen a Tindi u i na ve sha ikyev i profeti Mose la. Paulu nger wener: “Aluer awambe a ivo man anomabua man mtwem ma tulebua ma i mishi ma sha mba ve lu wang ga la, tsegha ve sha u ayol a̱ hingir wang yô, man hira awambe a Kristu, Un u A na Aôndo nagh ku lun a ihogholough mape ga, sha iyol Na sha Jijingi u tsôron, aa kera wanger imo i ken asema a en sha aeren a a lu kpenegh la, sha u eren Aôndo u uma tom ga yee?” (Mbaheberu 9:13, 14) Een, mde u asorabo u a lu sha mne u nan naagh ku ipaan ku Yesu Kristu jighjigh la hemba naagh ku í nan sha ikyev i Tindi la sha igbenda i vesen kposo kposo je.—Mbaheberu 7:26-28.
6, 7. (a) Ka mlu u nyi yange na ve hingir torough torough u Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la vea “hemba veren ishima sha akaa a [ve] vanden ungwan” la? (b) Zum u Paulu nger washika na hen Mbaheberu la, shighe yange shi sha ci u Yerusalem kuma nena nahana? (Nenge ngeren u shin kpe.)
6 Ityôkyaa igen kpa ngi i yange gba u Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la vea ver ishima zulee sha akaa a yange ve ungwa sha kwagh u Yesu la yô. Yange tsengaôron ér a va tim Yerusalem. Yesu kaa ér: “Ayange nga van sha a we, a mbaihomov ou vea maa u gar, vea wa u atô, vea kura u hanma imbusu. Vea kôr u vea ta inya a ônov ou keregh; iwen i môm tsô kpaa vea undu sha igen ken a we ga; sha ci u u kav shighe u Aôndo A ve sha u va sôlon we ne ga.”—Luka 19:43, 44.
7 Kwagh ne una er hanma shighe? Yesu pase iyange man ihwa ga. Kpaa á kaa ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve. Hen zum la mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo; mba ve lu ken atô u gar yô, ve̱ due ken won; man mba ve lu ken akôngo a gar la kpaa ve̱ de kera nyer kimi ga.” (Luka 21:20, 21) Zum u Yesu ôr mkaanem man anyom kar 30 la, ishima kera lu Mbakristu mbagenev mba ken Yerusalem torough torough ga, nahan ishima dan ve sha kwagh ne. Lu vough er ve tôô ashe sha gbenda kera nahan. Lu u aluer ve kôôm mbamhen vev ga yô, aahe una tser ve kpee je. Yange vea hen nahan shin vea hen kwagh gen kposo kpaa, mtim u Yerusalem mgbôghom! * Kpa kwagh er doo yô, kwaghwan u Paulu wa la nder Mbakristu mba ken Yerusalem mba ve lu mnya ken jijingi la.
U ‘Hemban Veren Ishima’ Ainge
8. Hii nan ve i gbe u se “hemba veren ishima” sha mimi u Mkaanem ma Aôndo laa?
8 Gba u se “hemba veren ishima” sha mimi u Mkaanem ma Aôndo la vough er Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la nahan. Sha ci u nyi? Sha ci u se hemba mgbôghom a mtim u a lu van sha ikyurior môm tseegh ga, kpa a lu van sha tar ungun cii la. (Mpase 11:18; 16:14, 16) Nahan kpa se gema se fa iyange shin ihwa jighilii i Yehova una er kwagh ne ga. (Mateu 24:36) Kpa se mba nengen er akaaôron a profeti a Bibilo a a lu kuren ne a tese wang ér se mba ken “ayange a masejime” yô. (2 Timoteu 3:1-5) Sha nahan yô, se kura nen ayol a ase sha nyityô kwagh i ia fatyô u danen se asema cii. Gba u se ver asema ase sha Mkaanem ma Aôndo shi se lu a mhingir u i hingir torough torough ne ken asema. Ka u se eren nahan man se “kuma u waren akaa a á va er la cii” ye.—Luka 21 36.
9, 10. (a) Se tese ser se ver asema a ase sha akaa a ken jijingi nena? (b) Mkaanem ma Aôndo ma ‘imenger i angahar a ase’ man ‘iwanger i gbenda wase’ nena?
9 Se tese ser se mba ‘hemban veren ishima’ sha akaa a ken jijingi ken ashighe a ican ne nena? Gbenda môm yô ka u zan mbamkombo mba Mbakristu man mbamkohol mbakiriki kua mbavesen nduuruu. Shi se lu nen mbahenen Bibilo kpoghuloo sha er se kporom ikyua a Yehova, Orgeren u i̱ la yô. (Yakobu 4:8) Aluer se zua a mfe u Yehova sha u henen kwagh sha tseeneke wase man ken mbamkombo yô, se lu er orpasalmi u ngise kaa a Aôndo ér: “Mkaanem Ou ka imenger i angahar a am, man iwanger i gbenda wam kpaa” la nahan.—Pasalmi 119:105.
10 Bibilo ngi ‘iwanger i gbenda wase’ shighe u i̱ pase se mbaawashima mba Aôndo a we u va eren ken hemen la. Shi ngi ‘imenger i angahar a ase kpaa.’ U ôron sha gbenda ugen yô, i̱a fatyô u wasen se sha gbenda u se kar sha ú shighe u se tagher a mbamzeyol mba ken uma mba karen se la yô. Ka nahan man i lu a inja u se “hemba veren ishima” shighe u se kumba imôngo a mbananjighjigh avese sha u zuan a kwaghwan man shighe u se lu ôron Mkaanem ma Aôndo ikyangegh la ye. Mkaanem ma se lu zuan a mi la ma a wase se u tsuan akaa a dedoo man a injaa a se soo u eren la sha er se er kwagh u doon Yehova ishima shi se na a saan un iyol yô. (Anzaakaa 27:11; Yesaia 48:17) Se seer mver u veren ishima ken mbamkombo man sha ashighe a se lu henen kwagh ikyangegh la sha er se hemba zuan a kwagh u injaa sha mbamne mba ken jijingi mba Aôndo a ne la nena?
U Nyôôso Ishima Veren Yase ken Mbamkombo
11. Hii nan ve u veren ishima ken mbamkombo mba Mbakristu la ka i lu kwagh u taver ashighe agenee?
11 Ashighe agen ka i taver u veren ishima ken Mbamkombo mba Mbakristu kpen kpen. Mliam ma wanikyundan shin shighe u or ve mkombo fele ga man nan lu keren ikyagh ki teman la ka a na se kera ver ishima sha kwagh u i lu ôron la ga. Alaghga tom u se er ken iyange tsusee la kpaa ua na se gba vôron tsô. Alaghga or u nan lu nan kwaghôron sha tsembe la nan fa u ôron kwagh tsembelee ga, nahan cii man se kav yô, se yem henen akaa ken ishima kera kpaa—alaghga je yô se lu yaven a yav kuaa je! Sha ci u mkaanem ma injaa ma i lu nan la yô, a doo kpishi u̱ se nyôôso tahav asev mbu veren ishima ken mbamkombo mba tiônnongo la. Kpa se er kwagh ne nena?
12. Ka nyi ia na ve a lu se zange u veren ishima ken mbamkombo?
12 Aluer se wa ago iyol tsema tsema yô, ka i hemba lun zange u veren ishima ken mbamkombo. Aluer ka nahan yô, er nan ú tsenge timen sha kwaghôron u i gbe u a va hen la tsuaa ga? Hanma iyange yô u fatyô u yaren tom a miniti kpuaa sha u ôron shi timen sha ityouv mbi Bibilo mbi i gbe u a ôr ken sati la. Aluer se sôr ashighe se ver vough yô, se fatyô u wan ago iyol sha Takerada u Henen hen Tiônnongo man Iyoukura i Henen la. Nyityô shighe u se ser se ver cii, kwagh ngu môm u a lu u vesen yô: Ago a waan aa wase se u veren ishima sha kwaghôron u i lu timen sha mi ken mbamkombo mba tiônnongo la.
13. Kanyi ia wase se u veren ishima zulee sha kwagh u i lu timen sha mi ken mbamkombo laa?
13 U seer sha u wan ago iyol tsembelee yô, mbagenev nenge ér ka ve hemba veren ishima ken mbamkombo shighe u ve tem ikyua sha hemen ken Iyou i Tartor yô. Igbenda igen i yangen ishima yase u henen akaa wue wue yô, ka u veren ashe sha or u nan kwaghôron la, shi bughun Bibilo dondon sha ivur i í lu ôron la, man ngeren atôakaa shin takerada. Nahan kpa u wan ago ken ishima la hemba kan kwagh u injaa a nyityô gbenda ugen u veren ishima sha kwagh cii. Doo u se fa awashima wase u kumban imôngo la. Ityôkyaa jighilii yô, se mba kumban aa mbananjighjigh a vese imôngo sha u civir Yehova. (Pasalmi 26:12; Luka 2:36, 37) Mbamkombo ka gbenda u injaa u se ye kwaghyan u ken jijingi yô. (Mateu 24:45-47) Heela tseegh ga, mba bughun se aan aa ‘taver ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo.’—Mbaheberu 10:24, 25.
14. Ka nyi jighilii ngi i na ve mkombo a doo?
14 Alaghga mbagenev vea gbidye kwar sha mfe u ityesenegh u mba ve lu a akaaôron ken ma mkombo la, maa vea tsengaôron e̱r mkombo la una lu la. Aluer mba nan kwaghôron fa kwaghôron yô, se kaa ser mkombo una doo. Kpa aluer ka inja er i tese kwagh kôr inya tsembelee ga yô, alaghga se huna. Sha kpôô yô, doo u mba ve lu a kwaghôron ken mkombo la ve nôngo sha afatyô ve cii u keren gbenda u tesen kwagh sha inja, hemban cii yô u ôron kwagh sha er una kôr ken ishima yô. (1 Timoteu 4:16) Nahan kpa, ka u se mba ungwan la se zer puun a puu ga. Shin er gbenda u tesen kwagh u mba ve lu a akaaôron la i lu kwagh u injaa nahan kpa, ka tamen kwagh u una na mkombo una doo la ga. Ne lumun ner, kwagh u̱ vesen u i doo u se har ishima sha mi yô ka er or u nan kwaghôron la nan ne kwaghôron u nan tsembelee la ga, kpa ka er se kegh ato doo doo la ga zee? Zum u se ze mbamkombo shi se ver ishima sha kwaghôron u i ne la yô, se mba civir Aôndo sha ishima na. Ka kwagh u ngu a na mkombo a doo je la. Aluer gba se ishima u zuan a mfe u Aôndo yô, se zua a mtsera ken mbamkombo shin aluer or u nan kwaghôron la ka u nan fe kwaghôron tsembelee ga je kpaa. (Anzaakaa 2:1-5) Sha nahan yô se nôngo nen sha afatyô wase cii se kange nen ishima sha u ‘hemban veren ishima’ ken mbamkombo asev.
Zua a Mtsera Mgbeghaa sha Kwaghhenen u sha Tseeneke La
15. U henen kwagh shi hiden gbidyen kwar sha mi la una wase se nena?
15 Se mba zou aa mtsera mgbeghaa sha u ‘hemban veren ishima’ sha ashighe a se henen kwagh sha tseeneke wase shi se gbidi kwar sha mi la. U ôron Bibilo man ityakerada i Mbakristu shi gbidyen kwar sha mi la una na se aan a civirigh a se shiishi Mkaanem ma Aôndo ken ishima yase. Kwagh ne una wase se tsung sha gbenda u se henen kwagh shi se eren kwagh la. Sha kpôô yô, kwagh ne una na se lu a gbashima u eren ishima i Yehova. (Pasalmi 1:2; 40:8) Nahan yô, gba u se seer nyôôso gbenda u se veren ishima sha kwagh la sha er ua wase se shighe u se lu henen kwagh la. Taver ga u kwagh danen or ishima! Akaa a kiriki a danen or ishima er—shighe u or gbidye se waya shin i lu eren ayôôso nahan aa na se kera ver ishima ga. Shin alaghga sha mar wase je se mba fetyô u wan ishima keghen ato sha kwagh gbem ga. Alaghga se tema inya se washima doo doo ser se ya kwaghyan u ken jijingi, kpa ica a gban ga yô, se yem henen akaa ken ishima. Se “hemba veren ishima” shighe u se lu henen Mkaanem ma Aôndo ikyangegh la nena?
16. (a) Hii nan i lu a inja u se ver ashighe a henen kwagh sha tseeneke wase? (b) Ú ver shighe ú henen Mkaanem ma Aôndo nena?
16 Ka a inja u veren shighe u henen kwagh shi tsuan gbenda u ú hembe lun kundu kundu u henen kwagh yô. Se mbagen kpishi ka i taver se u zuan a ian shi teman se tseegh eren kwagh. Alaghga se hen ser akaa a se eren a yem a yem hanma sev la nga kuan a vese er iyuhwa mnger ngi i kua a gbar kon shin kungwa nahan. Sha kpôô yô, doo u se nôngo a akaa a á lu inja er ka iyuhwa mnger la, nahan se ker shighe u henen kwagh kundu kundu ken uma wase u a mgbough a akaaeren la. Ka u se kegh ser ian i henen kwagh i va iyol i i ga. Kwagh u se er yô, doo u se sôr mzeyol u a lu la sha u veren shighe u henen kwagh. (Mbaefese 5:15, 16) Mbagenev ver anshighe kpuaa sha use, shighe u akaa a danen or ishima nga a pande la. Mbagenev nenge ér aikighe hemba kan shighe u injaa. Kwagh u i gbe u se fa yô, doo u se hungur er i lu hange hange u zuan a mfe u Aôndo man Wan na la ga. (Yohane 17:3) Nahan de se ver nen shighe u henen kwagh sha tseeneke wase shi se yar tom a shighe ne kpaa.
17. Ikyav i u gbidyen kwar ken ishima yô er nyi, man kwagh ne una wase se nena?
17 Kwargbidyen ken ishima—u ú lu gbenda u hiden timen sha kwagh u̱ se hen la—ngu a iwasen kpishi. Ngu u wase se u kôron mbamhen mba Aôndo mba se hen shin takerada mbara saan a mi ken ishima. Shi ngu u wase se u nengen er i doo u yaren tom a kwaghwan u Bibilo i̱ we la sha er se ‘hingir mbaeren sha kwaghôron la, lun mbaungwan a ungwa tseegh ga’ yô. (Yakobu 1:22-25) Heela tseegh ga, kwargbidyen ken ishima ngu u wase se u hemban seer sôsom a sôsom a Yehova cii, gadia ngu u wase se u henen sha aeren a na man er kwagh u se lu henen sha shighe u se ver u henen kwagh la a te iwanger sha á kpaa la.
18. U se gbidyen kwar sha kwagh u se lu henen la tsembelee yô, ka akaa a nyi nahan i gbe u se eree?
18 Saa se wanger ishima yase sha akaa a danen or ishima la ve se zuan a injar sha u henen kwagh shi gbidyen kwar sha mi la kpaa ye. Gba u se cir gbenda u akaa a ainge á danen or ishima ne sha er se ver ian i ombon mkaanem ma hev ken ishima yase shighe u se lu gbidyen kwar sha kwagh yô. Ka i tôô shighe shi i gba u se er kwagh ne shighe u se lu tswen la, nahan je kpa nenge er u yan kwaghyan u ken jijingi shi man mngerem ma mimi u Mkaanem ma Aôndo ne i lu kwagh u kundunyol sha wono!
19. (a) Sha gbar u kwaghhenen u sha tseeneke la yô, ka nyi i wase mbagenev u seer ishima veren i ve lun a mi sha kwagh laa? (b) Ka ieren i nyi i gbe u se lu a mi sha kwaghhenene, man ka mbamtsera mba nyi se zua a mi sha u eren tom u injaa nee?
19 Kpa aluer sha mar wase je se mba fetyô u henen kwagh gbem ga, nahan ka sea hiin a hii kwaghhenen nahan maa ishima yase i yem henen akaa agen di yee? Mbagenev nenge ér vea fatyô u nyôôso ishima veren ve i henen kwagh la sha u hiin tôôn shighe kpuaa sha u henen kwagh, nahan tegh tegh tsô maa ve hii u henen kwagh shighe naleghaa je. Awashima wase yô i lu u veren shighe u henen kwagh naleghaa, i de lu u henen kwagh ayem ayem ga. Doo u se maa isharen kpishi sha itinekwagh i se lu timen sha mi la. Shi se fatyô u seer tôvon sha akaa sha u timen ken ikpela i ityakerada i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a ne la. Injar i vesen ngi sha u timen ken “akaacimin a Aôndo” La. (1 Mbakorinte 2:10) Aluer se er nahan yô, kwagh ne una wase u tsaase mfe wase u se fe Aôndo la shi se seer zuan a mkav ken ishima kpaa. (Mbaheberu 5:14) Aluer se mba mbahenen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo yô, se fatyô u hingir mba vea “kuma u tesen mbagenev kpaa.”—2 Timoteu 2:2.
20. Se fatyô u maan ikyar yan yase a Aôndo kangenaa shi kuran i nena?
20 U zan mbamkombo mba Mbakristu shi nyôron iyol ken kwaghhenen u sha tseeneke kpoghuloo la una wase se tsung u maan ikyar yan yase a Yehova kangenaa shi kuran i kpaa. Kape sha gbaa u orpasalmi kpa lu je la, á kaa a Aôndo ér: “Atindiakaa a Ou, doom ishima zee! Kam kwagh u shin henen sha mi didi.” (Pasalmi 119:97) Se nôngo nen sha afatyô wase cii, se gba nen uwer u zaan mbamkombo man mbamkohol mbakiriki kua mbavesen ga. Shi se sôr nen shighe se ver nen sha u henen Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u se lu henen la. Aluer se “hemba veren ishima” sha Mkaanem ma Aôndo yô, se zua a averen ngôgh.
[Footnote]
^ Alaghga washika u yange i nger hen Mbaheberu la lu ken inyom i 61 S.W. la. Aluer ka nahan yô, anyom yange shi ken hemen ataan tseegh a akumautya a Cestius Gallus a̱ va kase Yerusalem yô. Ica i gbe ga yô akumautya la hide yem, nahan ian maa due i Mbakristu mba ve ver ishima zulee la vea yevese yô. Anyom anyiin nga karen yô, akumautya a Roma hide va sha ikyev i Kurutya Titu va tim gar la kera.
Ú Umbur Kpa?
• Hii nan ve Mbaheberu mbagen mba ve lu Mbakristu la kaha undu jighjigh u nan u mimi laa?
• Se ver ishima zulee ken mbamkombo mba Mbakristu nena?
• Kanyi ia wase se u zuan a mtsera sha Bibilo i henen i sha tseeneke man kwargbidyen ken ishima sha kwagh u se hen laa?
[Study Questions]
[Picture on page 9]
Yange gba u Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la vea ver ishima sha mtim u lu van sha Yerusalem fefa la
[Picture on page 11]
Mbamaren vea fatyô u wasen mbayev vev u zuan a mtsera ken mbamkombo mba Mbakristu