Akaa nga kpishi a i doo u se fa yô. Gba kpee u Mbakristu vea eren kwagh sha mimi. Lu u vea dondon tindi u tar u ve lu ker la, aluer a hendan a tindi u Yehova ga yô. (Mat. 22:21; Rom. 13:1, 2; Heb. 13:18) Heela tseegh ga, ka ve nôngo ve dondon aeren a hen ijiir i ve lu la, shi ve palegh u eren akaa a van a ayôôso la, shi ‘or u nan we ndor a ve la, nan doo ve ishima er ve ayol a ve nahan.’ (Mat. 22:39; Rom. 12:17, 18; 1 Tes. 4:11, 12) Aluer Mbakristu mba dondon akaawan ne sha ajiir kposo kposo a ve lu her la yô, alaghga tsô aa wase ve vea fa gbenda u i doo u vea nengen kwagh u eren or iyua la yô.

Sha ajiir kpishi, or u nan lu marnya yô, ka nana na mbatomov mba gomoti kwaghmôm ga kpa, nan zua a kwagh u tindi a kaa ér i na nan la. Mbatomov mba gomoti mba eren tom u i kimbin ve yô. Gba u vea kaa a or ér nana na ve kwagh shin vea ver ashe ér i na ve kwagh i hemba kwagh u i kimbin ve la ga. Ken ityar igen kpishi, mbatomov mba gomoti ka vea soo ér i na ve kwagh shin vea ngohol kwagh u injaa sha tom u gomoti a kaa ér ve er la yô, i lu sha mi ga, aluer mba eren tom ve sha tindi je kpaa. Aluer u na ortom u gomoti imba iyua ne shighe u nan lu eren tom u nan yô, a lu ingyatu, aluer iyua la na nan er kwagh ugen kposo ga je kpaa. Shighe u kwagh a lu nahan yô, gba u Orkristu nana venda u nan mbatomov mba gomoti iyua je ka u henen a hen ga. Imba iyua la doo ga cii!

Nahan kpa, sha ajiir agen sha tar ape i dondon atindi ne ga shin i dondon a vindi vindi ga yô, mbatomov mba gomoti ka ve soo ér i naan ve iyua sha ityom i ve eren la. Sha ajiir agen di yô, mbatomov mba gomoti ka ve er tom a ian i ve lu sha mi la sha u ngohol ingyatu shin akaa agen hen ior mba i gbe u vea lu eren tom sha ci ve la, shi ka a na ve iyua ga yô, ve venda u eren tom u i gbe u vea er la. Sha nahan yô, or ka nana za u za ngeren ivese shin kimbin kpandegh shin ngohol laasen u maan iyou shin eren ma kwagh ugen yô, ve kaa ér nana na ve iyua. Or ka nana na mbatomov mba gomoti mban iyua ga yô, alaghga ve er sha apera je ér i lu nan ican kpishi u zuan a kwagh u tindi a kaa ér i na nan la, gayô ve yange nan u zuan a kwagh shon kuaa je kpaa. Ibaver i  ken tar ugen kaa ér, shighe u usu u gbe man i yer mbapirinuse ér ve za pir u yô, ka ve venda u pirin ér saa a vande nan ve zege iyua.

Sha ajiir a aeren a se ter sha heen ne a dumbur yô, mbagenev ka ve nenge ér gbenda ngu u vea palegh u nan mbatomov mba gomoti iyua ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, Orkristu nana fatyô u nengen iyua i i kaa ér nana na la ér ka kwagh u i gbe u nana seer kimbin sha er nana zua kwagh u tindi a kaa ér i na nan la yô. Nahan kpa hen ijiir i anyighe a dumbur yô, gba u Orkristu nana wa ikyo sha er nana fa kwagh u Aôndo a nenge ér ka u vough shin ka u vough ga la wang yô. Aluer or na iyua sha u zuan a kwagh u tindi a kaa ér i na nan la yô, ka kwaghbo ga, kpa aluer nan na iyua sha u nana zua a kwagh u tindi a kaa ér i na nan ga la yô, ka shami ga. Hen ijiir i anyighe a te ijar yô, ior mbagenev ka ve na ortom u gomoti ingyatu ér nana er kwagh u tindi a kaa ér i er sha ci u ve ga yô, shin ve na ordasenda “ingyatu” sha er i de ye ve zwajirigh u i gbe u a ya ve la ga yô. Jighilii yô, aluer se na or “iyua” ser nana er kwagh u vough ga yô, a lu shami ga, shi aluer se ayol ase kpa, se lumun imba “iyua” la yô, a lu shami ga cii. Igbenda ihiar ne cii ka i sha tindi ga.—Eks. 23:8; Dut. 16:19; Anz. 17:23.

Imoshima i Bibilo i wase Mbakristu mba ve vie ken jijingi u tsaase la na yô, mba soon u nan mbatomov mba gomoti iyua i ve sen la ga. Ve nenge ér aluer ve er nahan yô, vea lu lumun a anyighe shin samber a mi. Sha nahan yô, ka ve venda u nan hanma iyua i i lu shami ga la cii.

Er Mbakristu mba ve vie ken jijingi la ve fe er u nan or iyua sha u zuan a kwagh sha tindi ga la i lu ingyatu nahan kpa, mlu u hen ijiir ve man kwagh u vea er ve a doo mbagenev a ve la, ngu a na yô, alaghga Mbakristu mban mbagenev ka ve na ortom u gomoti iyua kpuaa sha u i er ve kwagh u tindi a kaa ér i er sha ci ve la yô, shin ve na iyua shon sha u i de vihin ve shighe a ityôkyaa shio ga. Sha ashighe agen yô, ka a za sôr Mbakristu mbagenev twer gbilin hen iyouci i gomoti yô, ve na mbatwerev shin unôôsu iyua sha u tesen iwuese sha twersôron shon. Ka ve na iyua ne cii ve i sôr ve twer ga, kpa ka ve na i shighe u i ser ve twer i bee kera la, sha er iyua ve a lu tesen ér mba nan ingyatu shin mba keren ér i er kwagh a ve kposo ga yô.

Se fatyô u pasen hanma kwagh u ka a za hemen ken hanma tar sha kwagh u nan mbatomov mba gomoti iyua la cii heen ga. Sha nahan yô, aluer mlu u hen ijiir i Mbakristu ve lu her la ngu nan nan kpa, gba u vea tsua u eren kwagh u una na ve imoshima i dedoo yô. (Rom. 14:1-6) Gba u vea palegh u eren akaa a tindi a yange yô. (Rom. 13:1-7) Gba u vea palegh nyityôkwagh i ia fatyô u van a ilyahan sha iti i Yehova shin nan mbagenev gbev mbu nôngon la. (Mat. 6:9; 1 Kor. 10:32) Shi akaa a ve eren la a tese ér mbawanndor a ve doo ve ishima.—Mar. 12:31.

Yesu ôr injakwagh igen i doon tsung ken Luka ityough 15 sha kwagh u orgen u lu a iyôngo 100 yô. Shighe u iyôngo na i môm saa la, a undu i 99 la ken taaikyôngo, maa a yem a za ker iyôngo i i saa la ‘zan zan a kar zuan a mi.’ Yesu shi kaa ér: “Er nan zough a mi yô, nan penda i sha avande nan gba ember. Va nyer ken ya yô, nan yila akar a nan man mba ve we ndor a nan, ve̱ va kohol her a nan nan gba kaan a ve er: Ember nen a mo imôngo, gadia m zua a iyôngo yam i i saa la ve!” Yesu maa mase kuren ér: ‘Me kaa ne, kape m-ember una lu Sha sha ci u orsholibo môm u nan gem ishima la, á hemba u sha mba akunduanyiingber kar utaankarunyiin mba perapera mba kwagh a gbe ve a mgemshima ga’ je la.—Luka 15:4-7.

Kwagh u i nger ne tese ér, Yesu yange ôr mkaanem man sha u kôôm mhen u mbangeren man Mbafarishi, mba ve lu puun un ér ngu teman imôngo a mbangoholkpandegh man mbaasorabo la. (Luka 15:1-3) Yesu yange pase ér orsholibo ka nana gema ishima yô, i ember sha. Nahan se pine ser, ‘Er orsholibo ka nana gema ishima ve i ember sha yô, doo u se kpa se ember shighe u or gem ishima, nan undu ieren i nan i tse la, shi nan dugh ihiange i nôô sha ci u angahar a nan yôô?’—Heb. 12:13.

Shighe u i hidi a or ken tiônnongo yô, se mba a ityôkyaa i injaa i ember. Gba u or la nana za hemen u civir Aôndo sha mimi, kpa yange nan gema ishima cii ve i hide a nan ken tiônnongo ye, nahan doo se kpishi er yange nan gema ishima yô. Sha nahan yô, shighe u mbatamen ve yôô ér, i hide a or ken tiônnongo yô, se fatyô u kuren ave sha icivir.

Ior mba ken Yerusalem mbagenev sha ayange a Yesu la, hen ér ityungu i Beteseda ngi a tahav mbu been or angev shighe u i “kpyanger” yô. (Yoh. 5:1-7) Sha nahan yô, ior mba ve soo ér angev mbu bee ve yô, ve za kohol hen ijiir shon.

Ior kaa ér ityungu la lu ijiir i Mbayuda zaan her u za wanger iyol yô. Ityungu igen gema lu ikyua a ityungu i Beteseda ne. Ityungu la kuan za haan shin ityungu i Beteseda la, nahan mngerem banen shin mi ga. Kwaghtôvon ugen tese ér, hunda gema lu hen atô u atungu a ahar ne. Nahan a bughun hunda ne yô, mngerem ma kuan ken ityungu la ma va haa shin ityungu i Beteseda la. Yange ma kar hen ian i hunda u i bugh la, shin inya ve ma va haa ken ityungu i ­Beteseda la ye. Sha ashighe a kwagh a lu nahan yô, mngerem ma kuan sha agee, nahan kwagh ne a na ityungu i ­Beteseda la i kpianger.

Ka nahan ve kwagh i er ken Yohane 5:4 ér, ortyom ugen yange a va kpianger a mngerem ma Beteseda la i lu mimi ga ye. Sha ci u ngeren mba tsev mba ken zwa Grika mba ior kpishi ve lumun a mi la, mba a ivur ne ker ga. Ikyav i tesen yô, ivur ne ngi ken ngeren u tse u ken zwa Grika u yer ér, Codex Sinaiticus la ga. I gber ngeren ne nôngo u kuman anyom 1700 hegen. Ka hen ityungu i Beteseda la Yesu yange bee orgen angev mbu lu a mi kuma anyom 38 la ye. Yesu bee or la angev her ave ave je a un tsuen gban shin ityungu la shio.