1-3. Alaghga tsô ayôôso a hen atô u Yuodia man Suntuki la yange hii nena, man se fatyô u palegh imba ayôôso la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

MBACIVIR YEHOVA mba a iwuese tsung sha icighan takerada na, ka Bibilo je la. Er se yen yô, se cii ashighe agen ka i gba u a wa se kwagh ken Ruamabera. Aluer i wa se kwagh yô, se er nena Nenge ase kwagh u kasev Mbakristu mbagenev uhar, Yuodia man Suntuki, mba ve lu sha ayange a mbaapostoli la. Yange ayôôso a vesen lu hen atô u kasev mba i shighe ve mkurem mban. Lu nyi ayôôso? Bibilo pase ayôôso shon ga. Kpa de se tese ikyav, i ia wase se u fan kwagh u alaghga za hemen yô.

² Tôô ase wer Yuodia yange lôhô anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev iwer hen ya na. I lôhô Suntuki iwer ne ga, kpa gema ungwa er mba ve za la cii, ya tar yô. Alaghga Suntuki yange una kaa ken ishima na ér: ‘Kpiligh mo iyol kpishi er Yuodia a lehem iwer ne ga yô! Yange m hen mer ngu ijende yam i kôôsôô, kpa ka nahan ga.’ Suntuki maa nenge ér Yuodia soo un sha mimi ga, shi Yuodia ngu palegh un. Tsô Suntuki yôr iwer, maa lôhô anmgbianev mba nomso man mba kasev mba yange Yuodia vande lôhôn ve iwer  la, kpa gema lôhô Yuodia ga! Ayôôso a yange lu hen atô u Yuodia man Suntuki la ma fatyô u vihin bem u lu ken tiônnongo ve la cii. Bibilo pase se er ayôôso ne za kure la ga, kpa alaghga tsô anmgbianev mba kasev mban ungwa kwaghwan u Paulu wa ve sha dooshima la.—Fil. 4:2, 3.

³ Nyian ne kpa, ashighe agen ambaakaa la nga a va a ayôôso ken atôônanongo a ior mba Yehova. Nahan kpa, aluer se ungwa kwaghwan u a lu ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la yô, se fatyô u sôron imba ayôôso la, shin palegh ayôôso kuaa je kpaa. Shi aluer se mba a iwuese tsung sha Takerada u Yehova la yô, se eren kwagh u takerada ne u kaa a vese ér se er yô.—Ps. 27:11.

4, 5. Ka kwaghwan u nyi Mkaanem ma Aôndo ma we se sha kwagh u panden ishima i vihin laa?

⁴ Aluer or laha se shin nan er a vese dang, man se wa ikyo ga yô, ishima ia vihi se a pev. Ka a er a vese caveraa sha ci u aeren a ityô a ase shin kwavyolough wase shin mluashe wase kaha yô, i vihi se kpen kpen. Ka a lu anmgbian wase u se civir Yehova imôngo la nana er nahan yô, i hemba vihin se cii! Mkaanem ma Aôndo ma a kwaghwan u una wase se u nôngon a myen u uumace u vihin tsung ne yôô?

⁵ Hii shighe u Yehova gba uumace la je, a nenge er ve eren kwagh ayol a ve yô. A fa aeren a ase man er ka i lu se ken ishima yô. Ishima ka ia vihi se yô, alaghga se er shin se ôr kwagh u shighe ka una kar yô, se vaa afanyô sha mi yô. Sha nahan yô, ka a inja u se dondo kwaghwan u Bibilo u a kaa ér se kôr iyol yase tsaha shi se palegh u vihin ishima fele la. (Ôr Anzaakaa 16:32; Orpasenkwagh 7:9.) Akperan nga ga, gba u se cii se nôngo se palegh ieren i vihin ishima fele la, kpa se gema se deen mbagenev a kwaghbo fese. Yehova man Yesu nenge ieren i den mbagenev a kwaghbo la ér ka kwagh u vesen. (Mat. 6:14, 15) Gba u se seer lun a ieren i den mbagenev a kwaghbo la, gayô kôron iyol yase tsaha sha er se vihin ishima fese ga yôô?

6. Gba u se palegh ishimavihin sha ci u nyi?

⁶ Ior mba ve fetyô u kôron iyol tsaha ga yô, ishima ngôôr vihin ve ga. Sha nahan yô, alaghga mbagenev vea soo u lun a ve imôngo ga. Or u ishima i vihin nan kpishi yô, nana fatyô u nan mbagenev ken tiônnongo kpa vea hingir mbavihin asema. Alaghga nana nôngo ér nana yer ishimavihin shin ihyom i kôron i i lu ken nan la, kpa ieren i nan i bo ne ka i va “due ken igbar sha ishigh ki mkohol u ior.” (Anz. 26:24-26) Mbatamen vea fatyô u wasen ambaaior la vea kav ér, ishimavihin man ihyom i kôron kua ieren i wan kwagh ishima a or la, ka aeren a i soo a ken nongo u Yehova ga yô. Bibilo, Takerada u Yehova u doon tsung la, pase wang er aeren ne a doo ga yô. (Lev. 19:17, 18; Rom. 3:11-18) U lumun a kwagh u Takerada ne u er la kpa?

7, 8. (a) Yehova ngu hemen vegher u nongo na u shin tar ne la nena? (b) Ka akaawan agen a nyi a lu ken Mkaanem ma Aôndo, man gba u se dondo a sha ci nyi?

⁷ Yehova ngu hemen shi koson ior mba ve lu vegher u nongo na u shin tar ne la sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la; ngu eren kwagh ne sha ikyev i Kristu u a lu “ityough ki nongo Na” la. (Mat. 24:45-47; Ef. 5:23) Wanakiriki ne lumun mkaanem shin loho u Aôndo a ne i nger la, shi ngu a icivir sha mi tsung, er mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la nahan. (Ôr 1 Mbatesalonika 2:13.) Ka akaawan agen a nyi a lu ken Bibilo sha ci u iwasen yase?

⁸ Bibilo wa se kwagh ér se zaan mbamkombo hanma shighe. (Heb. 10:24, 25) I̱ taver se ishima ér, se cii se gba zwa môm sha akaa a Bibilo i tese la. (1 Kor. 1:10) Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér se ver kwagh u Tartor la  hiihii ken uma wase. (Mat. 6:33) Shi Ruamabera pase er se lu a tom man ian i civirigh i pasen kwagh sha uya uya man ken igbar kua shighe u ian i dugh la kpaa. (Mat. 28:19, 20; Aer. 5:42; 17:17; 20:20) Heela tseegh ga, Takerada u Aôndo la kaa a mbatamen ér ve za hemen u nengen ér nongo na ngu wang. (1 Kor. 5:1-5, 13; 1 Tim. 5:19-21) Shi Yehova kaa ér, gba kpee u mba ve lu ken nongo na cii vea lu wang sha iyol man ken jijingi.—2 Kor. 7:1.

9. Ka ana Yesu a tsough nan, sha u nana wase se se kav Mkaanem ma Aôndo?

⁹ Alaghga mbagenev vea nenge ér vea fatyô u ôron Bibilo, kaven i̱ ayol a ve. Nahan cii kpa, Yesu tsua ‘wanakiriki u jighjigh’ la ér, i lu un tseegh a naan kwaghyan u ken jijingi la ye. Hii ken inyom i 1919 la je, Yesu Kristu ngu eren tom a wanakiriki la u wasen mbadondon un ve kav Takerada u Aôndo la, shi ve dondon akaawan a a lu ker la. Ka sea dondon akaawan a a lu ken Bibilo la yô, se na tiônnongo a lu wang man ken bem kua ken mzough. Sha nahan yô, doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘M ngu ungwan imo i wanakiriki u Yesu a lu eren tom a na nyian la kpa?’

10. I pase kwagh u vegher u nongo u Yehova u sha la ken takerada u Esekiel nena?

¹⁰ Mkaanem ma Yehova a ne i nger la, pase se kwagh u vegher u nongo na u sha la wang. Ikyav i tesen yô, profeti Esekiel yange ngohol mpase u sha mnenge ugen, nahan nenge a ikyekyeutya igen i i til sha ityough ki vegher u nongo u Aôndo u sha la yô. (Esek. 1:4-28) Yehova ngu nahan ikyekyeutya ne, shi ka i yem ape jijingi na a kaa ér i yem cii. Ka vegher u nongo u Yehova u sha ne a lu tesen vegher u nongo na u shin tar ne la kwagh u ua er ye. Ikyekyeutya ne ngi yemen hemen hemen je, ka u henen a hen ga! Ken anyom pue a a kar ne, nongo wase sôr akaa kpishi, kpa umbur wer ka Yehova a ne ve i ser akaa ne cii nahan ye. Er i shi ica ga u Kristu vea uicighanmbatyomov vea tim botar ne kera yô, ikyekyeutya i Yehova la ngi yemen hemen hemen, sha ayem je, sha u za tseghan icighanti na shi tesen er hemen na u hembe doon cii yô

11, 12. Ka akaa agen a nyi nongo u Yehova u ere?

¹¹ Hen ase sha kwagh u vegher u nongo u Aôndo u shin tar ne a lu eren ken ayange a masejime ne. Kwaghmaan. Anmgbianev mba nomso man mba kasev uderi imôngo ve er tom kpoghuloo sha u maan Afishi a shin itine a he, a Mbashiada mba Yehova hen Warwick, kpentar u New York, tar u Amerika. Anmgbianev mbagenev udubu imôngo sha tar cii, mba maan Ayou a Tartor shi gbanger a afishi a ubranci. Ka Gbaatom u Kpelan Ayou shi Nengen sha Tom u Maan Kwagh Tar sha Won Cii la, a tesen gbenda u a er tom ne ye. Se mba a iwuese tsung er anmgbianev kpishi ve lu eren ityom ne a uwer gban shio yô! Shi mbacivir Yehova hanma ijiir cii, ka ve na kwagh u ve fetyô la, sha u i er tom u maan ayou ne yô. Yehova ka a haa ior nav iveren sha ci u iyol i ka ve hide a mi ijime shi ve er un tom sha mimi la.—Luka 21:1-4.

 ¹² Ityesen. Nenge ase imakeranta kposo kposo i ka i wase u nan ior ityesen i Aôndo ne. (Yes. 2:2, 3) Se mba a Makeranta u Henen Tom Pania man Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor man Makeranta u Gileadi man Makeranta u Mba Eren Tom Shin Betel Mbahev man Makeranta u Mbatamen Mba Sôron Atôônanongo kua Kasev Vev man Makeranta u Mbatamen Mba ken Tiônnongo, man Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon, man Makeranta u Anmgbianev Mba ken Kômatii u Nengen sha Branci kua Kasev Vev. Nenge imba er ka i doo Yehova u tesen ior nav ne sha wono! Shi ka se zua a ityesen sha ijiir yase i sha Intanet i jw.org, ape i ver ityakerada yase ken ijô kposo kposo uderi imôngo la. Ijiir ne ngi a vegher u i tsegh jighilii sha ci u ôron akaa a wasen mbayev man icombor kua vegher ugen u i ver sha ci u nan abaver yô. U eren tom a jw.org ken tom wou u kwaghpasen la man ken mcivir u hen tsombor wou kpa?

13. Ka tom u nyi se mbacivir Yehova se lu a mini?

¹³ Ka se kwagh u civirigh kpishi er se lu ken nongo u Yehova yô! Er se fe atindi a Aôndo man kwagh u a soo hen a vese yô, se mba a tom u eren kwagh u a nenge ér ka u vough la, shi suen hemen na. Er ieren i bo i lu ngeen ken tar ne seer a seer nahan kpa, gba kpee u se ‘kôr kwaghbo ihyom,’ er Yehova nahan. (Ps. 97:10) Ka se venda u dondon mbacivir Aôndo ga ijime, mba ve yer “ifer ér, kwagh u dedoo, man kwagh u dedoo yô, ve gem ve yer ér ifer” la. (Yes. 5:20) Er se soo u eren ishima i Aôndo yô, ka se nôngo se za hemen u lun wang sha iyol man sha ieren kua ken jijingi. (1 Kor. 6:9-11) Yehova doo se ishima shi se mba suur sha a na; ka se tese ser se mba ungwan imo na sha u kuran atindi a na a a pase wang ken Takerada na u u doo tsung la. Shi ka se nôngo sha afatyô wase cii, se kuran atindi a na hen ya man ken tiônnongo man hen ijiirtom man ken makeranta shin hanma ijiir i se lu cii. (Anz. 15:3) Nenge ase igbenda igen kpaa, i se fatyô u tesen ser se mba ungwan imo i Aôndo yô.

14. Mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea tese ér mba ungwan imo i Aôndo nena?

¹⁴ Tom u yesen mbayev. Mbamaren mba ve lu Mbakristu la ka ve tese ér mba ungwan imo i Yehova sha u tsaase mbayev vev, er Mkaanem nam ma tese la. Mbamaren mba civir Aôndo mba dondon mbamnenge mba sha kwagh u yesen mbayev, mba ve har sha aeren a ityô ve la ga. Gba u Mbakristu vea lumun jijingi u taregh hen ya ve ga. (Ef. 2:2) Doo u ter u nan er batisema nana kaa ér, ‘Ken tar wase yô, ka kasev ve tesen mbayev ye’ ga. Kpa Bibilo pase kwagh u tesen mbayev ne wang nahan ér: “Ne uter, . . . yese nen [mbayev enev] sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Ef. 6:4) Uter man ungô mba ve cier Aôndo la soo ér mbayev vev ve lu er Samuel nahan, sha ci u Yehova yange lu a na shighe u lu vesen a vese la.—1 Sam. 3:19.

15. Shighe u se lu tsuan akaa a vesen a se er ken uma yô, se tese ser se mba ungwan imo i Yehova nena?

¹⁵ Shighe u se lu tsuan akaa a se er yô. Shighe u se lu tsuan akaa a vesen a se er ken uma wase yô, gbenda môm u se fatyô u tesen ser se mba ungwan imo i Aôndo yô, ka u keren iwasen ken Mkaanem nam man nongo na. De se tese ikyav i i ne ve i gbe hange hange u se er nahan yô. Ikyav ne i bende a mbamaren kpishi. Mbamaren mbagenev ka vea mar mbayev yô, ve za na mba hen tsombor ve mbayev mban ér, ve nengen sha a ve, sha er vea za hemen u eren tom, keren inyaregh hen ijiir igen i ve lu la yô. Er i lu u hanma or nana tsua kwagh u nan soo u eren sha ikyaa ne iyol i nan nahan kpa, gba u se umbur ser, akaa a se tsough u eren la cii, Aôndo una pine  se kwagh sha mi. (Ôr Mbaromanu 14:12.) Aluer se tsua akaa a hange hange a sha kwagh u tsombor wase man tom wase, a u vanden nengen kwagh u Bibilo i kaa la shio nahan, se lu eren kwagh sha kwaghfan je kpa? Mayange ga cii! Gba u se ker iwasen hen Ter wase u sha la, sha ci u se fatyô u kôôm iaven i angahar a ase ga.—Yer. 10:23.

16. Shighe u kwase ugen mar wannomso la, gba u una tsua u eren nyi, man lu nyi i wase un ve tsua kwagh u voughloo?

¹⁶ Kwase ugen u yange za mar wannomso ken tar ugen u yem shir ker yô, lu wan iyol u tindin wan shon hen mbamaren nav ken tar na, sha u ve nengen sha a na yô. Shighe u kwase ne mar wan ne la, Kwaseshiada ugen hii u henen Bibilo a na. Kwaghhenen ne ze dôghôô yô, a kav er i lu un Aôndo a ne un tom u yesen wan na ne sha u a civir Yehova yô. (Ps. 127:3; Anz. 22:6) Gumkwase ne yange er msen hen Yehova, er Ruamabera a kaa a vese ér se er la nahan. (Ps. 62:7, 8) Been yô, a ôr anmgbian u kwase u lu tesen un Bibilo la kwagh ne, shi lam a mbagenev ken tiônnongo kpaa. Er anmgbianev nav man azende a na lu zan un iyol ér a tindi a wan la, mbamaren nav ve wase un u nengen sha mi nahan kpa, a kure ikyaa ér doo u una er nahan ga. Nom na nengen er tiônnongo wase kwase na man wan ve la kpishi yô, doo un tsung, je yô, a lumun ér i hen Bibilo a na shi hii u zan mbamkombo vea tsombor na. U hen wer kwase ne yange nenge ér Yehova ungwa msen na u er sha ishima i môm la je he? Yange nenge nahan je, ka u henen a hen ga.

17. Ka akaa a nyi i we se sha kwagh u mba se henen Bibilo a ve laa?

¹⁷ Dondon kwaghwan.  Gbenda u hange hange u ka se tese ser se mba ungwan imo i Aôndo yô, ka sha u dondon kwaghwan u a dugh hen nongo na la. Ikyav i tesen yô, nenge ase akaa a i we se sha kwagh u mba se henen Bibilo a ve la. I due a mhen nahan ér, sea hiin a hii kwaghhenen a or ken takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la je maa se tôôn uminiti kpuaa hanma shighe u se hen kwagh a nan se bee cii, se wasen nan u fan kwagh u nongo wase. Se fatyô u eren kwagh ne sha u tesen nan vidio i Ka Nyi Í Eren hen Iyou i Tartor? la, kua antakerada u Ka Unô Ve Eren Ishima i Yehova Nyiana? la. Shi i due a mhen nahan ér, zum u se hen kwagh a or ken takerada u Bibilo Tese la se bee yô, se za hemen u henen kwagh a nan ken takerada u ‘Lu Nen ken Dooshima u Aôndo’ la, aluer nan er batisema hen shighe ne je kpaa. Nongo wase wa se kwagh ne nahan sha er se fatyô u wasen mbahenen mba hev vea “taver jighjigh” ve u nan yô. (Kol. 2:7) U ngu dondon akaa a nongo u Yehova u lu wan se ne kpa?

18, 19. Ka atôakyaa agen a nyi se lu a mi u sughun Yehova?

¹⁸ Se mba a atôakyaa kpishi a sughun Yehova! Hiihii yô, ka un a ne se uma ye. (Aer. 17:27, 28) Shi a na se iyua i doon tsung; ka Takerada na u i yer ér Bibilo la je la. Se ngohol Bibilo ne a iwuese ser, ka kwaghôron u Aôndo, vough er Mbakristu mba ken Tesalonika la kpa, yange ve ngohol kwaghôron u Aôndo shi ve lumun un nahan.—1 Tes. 2:13.

¹⁹ Er se lu a Mkaanem ma Aôndo a ne i nger ne yô, ma wase se se kporom ikyua a Yehova, nahan un kpa a kporom ikyua a vese. (Yak. 4:8) Ter wase u sha la na se ian i civirigh i lun ken nongo na. Nahan se mba a iwuese kpishi sha kwagh ne! Orpasalmi pase kwagh ne sha gbenda u doon tsung. A wa icam ér: “Wuese nen TER, gadia A doo, gadia erdoo Na ka u tsôron gbem sha won.” (Ps. 136:1) Pasalmi 136 kimbir mkaanem ma “erdoo Na ka u tsôron gbem sha won” la kuma kwa 26. Aluer se mba ungwan imo i Yehova man nongo na yô, mkaanem ma kundun iyol tsung mara ma a va kure sha a vese shighe u una na se uma u tsôron la!