SHIGHE u uwer u Novemba lu zan u been ken inyom i 1932 la, kwagh ugen er hen gartamen u Mexico. Kasua môm ken ijime, i wa iusu i latriki i tesen er akaahendan a a karen shin a a tilen sha ujuan mba igbendav yô, hen gartamen u lu a ior her hemba miliôn môm ne. Kpa hen shighe ne yô, kwagh u iusu la cii kera lu zegekwagh ga. Mbaabaver mba hen gartamen ne cii gema ishima ve ver sha ikyaa igen ken kasua u dondon la. Ve za tile hen tashan u igirgidogo a mbaanar mba tôôn foto vev, ve lu keghen orvannya u icivirigh Joseph F. Rutherford, u lu pesiden u Watch Tower Society hen shighe ne la. Mbashiada mba hen ityônya kpa ve lu keghen, sha u vea ngohol Anmgbian Rutherford saan saan yô. Rutherford yange va u va eren mkohol u ayange atar ken tar ve.

Magazin u The Golden Age la kaa ér: “Akperan nga ga, ior vea za hemen u umbur kwagh u mkohol ne, sha ci u yange lu kwagh u vesen u er sha u samber a Mimi ken tar u Mexico yô.” Kpa lu nyi i na ve mkohol u iorov 150 tseegh za ne, lu zegekwagh yumu?

Cii man mkohol ne yô, mimi lu a samber ken Mexico kpishi ga. Hii ken inyom i 1919 la je, i eren mbamkohol mba kiriki, kpa er anyom lu karen la, iyenge i atôônanongo lu panden a pande. Nahan mba va bughun afishi a branci hen gartamen u Mexico ken inyom i 1929 la yô, lu inja er mimi una samber ken tar la nahan. Nahan kpa, mbamtaver gema lu. Ikyav i tesen yô, shighe u i kaa a upania ér ve de u eren kpenga zum u ve dugh kwaghpasen la, ishima vihi pania ugen ker tsung, maa a de tom pania la, a yem a za bugh annongo na u henen Bibilo. Heela tseegh ga, ortamen u nengen sha branci la yange er kwagh u Ruamabera a vende yô, nahan i dugh un sha iantom ne kera. Nahan gba u a taver Mbashiada mba ve lu civir Yehova sha mimi ken Mexico la ishima ken jijingi.

Anmgbian Rutherford ve yô, a taver anmgbianev mba ve lu civir Yehova sha mimi mban ne ishima kpishi, sha u nan akaaôron a doon tsung ahar sha mkohol la, shi nan akaaôron ataan sha ityôgh ki redio sha gbenda u bende a ior yô. Lu hiin je i samber a loho u dedoo sha mtôm ma redio ken Mexico cii je la. Mkohol la been cii yô, anmgbian ugen u i tsua un, lu eren tom u ortamen u nengen sha branci la, sôr akaa ver vough vough, nahan Mbashiada mba ve lu eren tom sha gbashima la, zua a agee a zan hemen u eren tom u pasen kwagh la shi Yehova haa ve iveren kpaa.

Mba ker inyom igen yô, i er mbamkohol uhar ken tar shon, i er u môm hen geri u Veracruz u a lu hen kpemnger la, ugen la di, i er un hen gartamen u Mexico la. Er anmgbianev er tom u pasen kwagh kpoghuloo yô, kwagh u injaa hii u duen ker kpishi. Nahan mba ker ken inyom i 1931 la yô, mbapasenkwagh lu iorov 82. Anyom nga kar pue yô, ve ngee hemba iyenge la kwa pue! Ken inyom i 1941 la, iorov 1,000 za Mkohol u Hemen u Aôndo la hen gartamen u Mexico la.

Ken inyom i 1943 la, Mbashiada har akav sha mon a yôôn angwe u Mkohol u Hemen u Aôndo u lu a er ken ugeri kposo kposo 12 ken Mexico la. Mkohol ne lu a itinekwagh ér “I Sagh Ikyurior la ken Uikyangen Kera.” * Yange ve er akav ne ahar a lun a ngeren sha mi môm, ve  ta kor sha mi ve har sha mon, ikyav ne i môm i lu ken ishi, igen la di i lu ken ijime, sha u yôôn angwe, er hii ken inyom i 1936 la je, Mbashiada eren nahan.

Magazin u i yer ér La Nación la yange ngur pasen er Mbashiada har akav sha mon, yôô angwe ken gartamen u Mexico ve kwagh u injaa due ker yô, a kaa ér: “Sha iyange i hiihii [i mkohol] la, i kaa a [Mbashiada mbara] ér ve za seer lôhôn ior. Sha nahan yô, iyange i sha uhar la, ior va gande ijiir i i kohol her la.” Er i yôô angwe ne ior va kpishi yô, doo mbazan Adua u Mbakatoliko ga cii, nahan ve mough ve gba hendan a Mbashiada tsung. Er i hendan a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba tseen asema mban nahan kpa, ve za hemen u yôôn angwe sha ugodobi her. Magazin u La Nación la shi kaa ér: “Ior mba hen gar la cii yange ve nenge a ve. . . , nomso man kasev cii, ve hingir mba ‘haren akav sha mon’ yôôn angwe a mi.” Ngeren u magazin la, tese foto u anmgbianev mba ve lu sha ugodobi ken gartamen u Mexico la. Yange i nger hen foto shon ér: “Ior iv sha ugodobi.”

Sha ayange la, yange i gba u Mbashiada kpishi vea ya atsan cii ve, vea fatyô u zan mbamkohol kpuaa mba i eren ken Mexico la ye. Mbagenev kpishi yange ve mough sha ajiir a ken toho hiinii, ape igirgidogo shin igbenda je kpaa lu ga yô. Tiônnongo ugen nger ér: “Agirgi a dogo nga ve nga nyer hen ijiir ne ga.” Sha nahan yô, yange i gba u mbazan mkohol vea henda ujaki shin vea zende angahar ayange kpishi ve vea za nyôr igirgidogo i ia tôô ve a yem a mi hen gar u i lu eren mkohol her la ye.

Mbashiada mbagenev kpishi yange ve gba ican, nahan i gba u vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea za mkohol ye. Yange vea za nyôron yô, ve kpishi ve tsa ken uya mba Mbashiada mbagenev mba hen ityônya, mba ve tese ve dooshima shi ve er a ve doo doo la. Mbagenev ve yav ken Ayou a Tartor. Shighe ugen la, iorov 90 tsa hen afishi a branci, ape ve yav sha mbaakwati mba i wa ityakerada ker la. Takerada u Yearbook la kaa ér, anmgbianev mbara yange ve lu a iwuese sha ci u mbaakwati mbara hingir ve “ugambe mba ve hemba lun lugh lugh shi ve hemba tseen a u yaven hen inya sha semetu la” yô.

Mbashiada mba ve lu a iwuese ne nenge ér, u lun imôngo vea Mbakristu mbagenev saan saan hen mkohol la hemba hanma atsan a ve ya cii. Nyian ne, er iyenge i mbapasenkwagh ken Mexico i lu seer, nôngon u kuman iorov miliôn môm ne, ve za hemen u lun a ieren i wuese kwagh la her. * Ken inyom i 1949 la, afishi a branci a ken Mexico la na ibaver sha kwagh u anmgbianev mbara kaa ér: “Er ve lu ken ashighe a ican nahan kpa, kwagh la pande gbashima u ve lu a mi sha kwagh u Aôndo la ga, sha ci u hanma kwa u se ze mkohol se hidi cii, ka kwagh môm ken akaa a vesen a ka ve lam sha mi ica i gbe je la, shi mpin u anmgbianev mban ka ve pinen hanma shighe cii yô, ka un ne, “Ka hanma shighe se lu a mkohol ugene?” Ibaver la ôr kwagh u mimi u a lu zan hemen nyian yô, er ngise kpa lu nahan vough.—Ngeren u pasen yiase yase ken Central Amerika.