Er Nan Aôndo A Ne Ican I Yan Iana?
Ityough 8
Er Nan Aôndo A Ne Ican I Yan Iana?
1, 2. Ashighe kpishi ior ka ve er nena sha kwagh u ican i yan i uumace?
ZUM u uaikôr ka vea er, vea vihi akaa shi vea tim uuma kpaa yô, mbakpishiv ka ve fatyô u kaven er i hii ve akaa a kpilighyol la nahan ka a er ga. Mbagenev yô za ve iyol sha mngee, mcaver, man m-er u vindi vindi u ka i er ifer man ipila la. We kpaa alaghga u vande pinen sha lanishima wer, ‘Er nan Aôndo a ne ican i yan iana?’
2 Sha er ve zou a ikar i kuman sha mpin ne ga yô, mbakpishiv kera mba a jighjigh u nan her Aôndo ga. Ve hen er kwagh gba un sha uumace ga. Mbagenev mba ve ngohol ican i yan er ka kwagh u igbetar yô ishima ka i vihi ve nahan ve na Aôndo ibo sha afer a ken mlu u uumace shin tar ne cii. Aluer ú vande ngun a mbamhen mban yô, akperan nga ga ú soo u fan kwagh u Bibilo i ôr sha akaa ne yô.
ICAN I YAN DUE HEN AÔNDO GA
3, 4. Er nan ve se fa ser mimi je ifer man ican i yan ve va hen Yehova ga?
3 Bibilo i na se ishimataver er ican i yan i ka se nenge i kase se la ka Yehova Aôndo a ne i ga. Ikav i tesen yô, Yakobu orhenen u Kristu yange nger er: “Aluer á va mee ma or yô, nana̱ de kera kaan er ka Aôndo A meem ga, gadia á fatyô u meen Aôndo sha kwagh u ifer ga, man Un yô meen ma or ga.” (Yakobu 1:13) Er kwagh la a lu nahan yô, Aôndo yange ma fatyô u van a atsan kposo kposo a a lu tseren uumace la ga. Ve a ameen sha ior sha u ve̱ kuma u lun uma sha ga, shin eren er ior ve̱ ya ican sha ci u afer a yange ve er ken uma ve u a kar la kpaa ga.—Mbaromanu 6:7.
4 U seer yô, shin er i er akaa a kpilighyol kpishi ken iti i Aôndo shin i Kristu nahan kpaa, kwagh ngu ken Bibilo môm u tesen er mô ken ave nan lumun a ambaakaa la ga. Aôndo man Kristu mba a ma kwagh u eren imôngo a mba ve senge er mba eren ve tom kpa ka ve bume ior shi ve ngohol akaa sha icugh, ve wua shi ve ya ishar, man shi ve er akaa agen kpishi a nan ican i yan hen uumace la ga. Jim je yô, “gbenda u iferor ka TER kwagh u ndôhôrshima je.” Aôndo “ngu ca a aferaior.”—Anzaakaa 15:9, 29.
5. Mbamlu mba Yehova mbagen ka nyi, man ka a nenge sha akaa a a gbe la nena?
5 Bibilo ôr kwagh u Yehova er “mhôônom ma ker Ter man shi zungu mhôônom kpaa.” (Yakobu 5:11) i yôô er “kwagh u mimi doo TER ishima.” (Pasalmi 37:28; Yesaia 61:8) Un oron iyev sha ifer ga. Ka a ver ishima sha akaa a a gbe la sha mhôônom ma zungwen shi a na ve cii kwagh u a hembe doon sha ci u mkpeiyol ve yô. (Aerenakaa 14:16, 17) Yehova er nahan hii sha shighe u mhii u uma shin tar la je.
MHII U VOUGH
6. Ukwaghhir mbagen ôr kwagh u mbamlu mba orumace sha ayange a tsuaa la nena?
6 Se cii hoghor se u nengen shi zuan a mnyoon man ican i yan. Sha ci u nahan yô alaghga a taver u henen kwagh u shighe u una lu a ican i yan shio la, kpa kape akaa lu sha mhii u mlu u uumace je la. Ukwaghhir mba ityar igen je kpaa ôr kwagh ter imba mhii u ken msaanyol la. Ken kwaghalôm u Mbagrika yô, “Ashighe Ataan a Or” a hiihii la i yilan er “Shighe u Zenaria.” Kimi yô uumace ve lu ken uma u msaanyol, aa tom u eren shio, shin mnyoon, shin mlu u iyolbeen kpaa shio. Ior i China kaa er zum u hemen u tor u ken kwaghalôm ve u i yer er Tor u Agbedaeng (Huang-Ti) la yô, ior lu ken bem, ve ember ken mzough a akaa a taregh man inyamtoho je kpaa. Ior i Pershia, Igipiti, Tibet, Peru, man mba ken Mexico cii mba a ukwaghhir mba sha shighe u msaanyol man mlu u vough u sha mhii u mlu u uumace la.
7. Ka sha ci u nyi Aôndo yange gba tar man uumace?
7 Ukwaghalôm mba ityar ve lu a mi la ve kimbir di a kimbir ngeren u a hembe tsan u mlu u uumace la di tsô, ka Bibilo je la. i ôr se er Aôndo yange ver mbauhar mba hiihii mbara, Adam man Ifa, ken paradiso u i yilan er sule u Eden la man kaa a ve er: “Mar nen kpishi, seer nen ngeen, iv nen tar, gema nen u, u̱ lu sha ikev yen.” (Genese 1:28) Mbamaren asev mba hiihii mbara ve ember ken mlu u vough man ve lu a ian i nengen e̱r tar cii ua hingir paradiso u tsombor u vough u uumace ua lu ker ken bem u gbem sha won man msaanyol yô. Ngula lu awashima u Aôndo lu a mi sha u gban tar man uumace je la.—Yesaia 45:18.
HWANDE U SHA IFER
8. Yange lu u Adam man Ifa vea kura nyi tindi, kpa kanyi yange i ere?
8 U zan hemen u zuan a mhôônom ma zungwen ma Aôndo yô, yange gba u Adam man Ifa vea kôr iyol ve tsaha sha er vea ya “kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la” ga yô. (Genese 2:16, 17) Aluer yange vea dondo tindi u Yehova yô, ican i yan ma i lu sha u vihin uma u uumace ga. Sha u dondon tindi u Aôndo la, yange ma ve lu tesen dooshima ve hen Yehova man m-ongo ve u ungwan un la. (1 Yohane 5:3) Kpa er se vande henen ken Ityough 6 la nahan, kwagh yange er nahan ga. Er Satan tuur un ken ijime yô, Ifa ya ityamegh ki sha kon la. Ken hemen yô, Adam kpaa ya ityamegh ki kon u i ta icin er ve̱ de ye ga la.
9. Ka nyi kwagh Satan yange va a mi sha Yehova?
9 Ú nenge er kwagh u yange er la lu kwagh u vesen kpa? Satan yange lu kperan ian i Yehova i Uhembansha la. Sha u kaan er, “Né kpe je ga” la, Diabolo lu hendan a mkaanem ma Aôndo ma a kaa er, “Ú kpe je” la. Mkaanem ma Satan ôr za hemen la ma tese er Yehova lu veren Adam man Ifa ken mlan sha ian i hingir er Aôndo la, ian i a kera gba u vea kegh er A̱ tsua kwagh u a lu u dedoo shin u a lu u bo ga la. Nahan yô hwande u Satan la due a mpin sha kwagh u ian man mlu vough u Yehova a lu Orhembansha cii sha Tar la.—Genese 2:17; 3:1-6.
10. Ka akaa a nyi Satan yange wa uumace iyolo?
10 Satan Diabolo shi gba ahon er ior vea za hemen u ungwan imo i Yehova di sha er m-ungwa u ve ungwan un la una va ve a mkpeyol la tseegh. Sha gbenda ugen yô, jighjigh u nan u uumace la i huna un. Satan ta hwande er orumace môm nana gba lun a erdoo hen Aôndo tsô a injar shio ga. Hwande u ifer u Satan ne i pase waeng ken kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u Yobu, ortom u jighjigh u Yehova u a zua a ikaren i vesen cii man 1600 B.C.E. la. Zum u ú ôr ityouv mbi ihiar mbi hiihii mbi takerada u Yobu la yô, ú fatyô u zuan a mkav ken ityôkyaa i i ve a ican i yan hen uumace man er i hii ve Aôndo a ne ian la.
11. Ka injaor i nyi yange Yobu lu, kpa kanyi yange Satan ôr sha ana?
11 Yobu, “or u mimi, u perapera” la, yange Satan ta num sha a na. Hiihii, Satan wa Yobu akaa iyol sha u duen a mpin er, “Ka gbilin Yobu a cie Aôndo yee?” Tsô, Diabolo man vihi iti i Aôndo man i Yobu sha apera sha u kaan er Yehova yam erdoo u Yobu sha u kuran un shi veren un dedoo. “Kpa, u karen sha er u fa yô,” kape Satan ta hwande a Yehova la, “naregh ase uwegh ough, wea lumun yô, man bende akaa a a lu a mi la cii tsô una venda u sha ishigh yough jim je ga yô.”—Yobu 1:8-11, NW.
12. (a) Ka mbampin mba nyi yange lu u a fatyô u nan ikar shami zum u saa Aôndo una lumun er Satan a̱ kar Yobu la tseeghele? (b) Ikaren i Yobu yange i za due ken nyi?
12 Yobu eren Yehova tom lu sha ci u akaa a dedoo a a lu zuan a mi hen Aôndo laa? Jighjigh u nan u Yobu una lu her dông zum u a kar un la kpa? Ken vegher na di yô, Yehova lu a jighjigh u nan ken ortom na kuma u una na ian er i kar un kpa? Lu u a na ikar sha mbampin mban aluer Yehova na Satan ian er a̱ va a ikaren i hemban cii la sha Yobu yô. Ieren i Yobu i sha jighjigh ken ikaren i vesen i Aôndo na ian er i va a mi, er i ôr ken takerada u Yobu la, lu mtese u tesen perapera u Yehova ken igbar man jighjigh u nan u or kpaa.—Yobu 42:1, 2, 12.
13. Ka nena kwagh u yange er ken Eden man a Yobu la a bende a vese?
13 Nahan cii kpaa, kwagh u yange er ken sule u Eden man hen or Yobu la ngu a ikyav i vesen kpishi. Atôakaa a Satan yange va a mi la a kua uumace cii, kua se mba se lu nyian ne kpaa keregh. Yange i vihi iti i Aôndo, man i hendan a hemen na kpaa. I huna perapera u kwagh u Aôndo a gbe la, ka or je la. Gba kpee u a sôr atôakaa ne.
ER A SÔR ATÔAKAA SHON LA
14. Zum u i ve a hwande u sha ifer yô, kanyi alaghga or u i we nan kwagh iyol la nana ere?
14 Sha u tesen ikyav yô, de se kaa ser we ú ngu ormaren u lun a dooshima u ú lu aa ônov imôngo hen tsombor u ken msaanyol yô. Tôô wer huror wou ugen ngu samber a mbaaie, ngu wan we kwagh iyol er we ú ngu ibume ormaren. Man a̱ lu huror shon la kaa er we u doo ônov ou ishima ga, kpa mba vea we ijiir i môm ka sha er ve fe ma gbenda ugen ga tsô, man vea undu ú kpee aluer ma or nan tese ve gbenda yô. ‘Ka gbilin iliam!’ alaghga ú kaa nahan. Een, kpa ú tese mimi u kwagh ne nena? Mbamaren mbagen yô alaghga vea er kwagh sha ishimavihin. Kpa dugh m-seer u seer mbamzeiyol la kera yô, imba ieren i sha ipila la ia seer a seer tesen ikyav er mbaaie mbara ka mimi. Gbenda u u kom vough u yaren tom sha mzeiyol ne yô a lu u we nan or u wan we kwagh iyol la ian sha u nana tese mimi u kwagh la shi u den sha u ônov ou kpaa ve̱ paa ayol ave er mimi je ú doo ve ishima.
15. Ka inja nena Yehova yange tsua sha u eren a hwande u Satan ta a na laa?
15 Yehova ngu er ormaren u lun a dooshima la nahan. A fatyô u karen Adam man Ifa sha ônov mbara, man Satan kuma vough sha ieren i huror u eren aie la. Aôndo yange er sha kwaghfan sha er a tim Satan, Adam, man Ifa fese je ga kpa a na mbaiferev mban ian sha u ve̱ lu uma her anshighe kpeghee yô. Kwagh ne na mbamaren asev mba hiihii mbara ian u hiin tsombor u uumace, shi a na Diabolo ian i tesen shin a̱ lu kwaghôron na la una lu mimi yô sha er a kure atôakaa ne yô. Nahan cii kpaa, sha hiihii la je, Aôndo fa je er uumace mbagen vea tese mimi her a na man vea tese er Satan ka oraie. Se mba a ishughun kpishi sha er Yehova a ze hemen u nan iveren shi wasen mba ve lu a dooshima her a na yô!—2 Kroniku 16:9; Anzaakaa 15:3.
KANYI KWAGH I̱ DUGH KEREGHE?
16. Er nan ve tar u va hingir u lun sha ikev i tahav mbu Satana?
16 Ken mlu u uumace cii, Satan ngu a ian gbar gbar i yaren tom sha atseregh a na a hemen uumace la. Seer sha akaa a genegh yô, a tile ken ijime i mbautahav mbapati shi a due a ukwaghaôndo mba ve ne mcivir hen a na a u ma ve ne hen Yehova la yô. Sha nahan yô Diabolo hingir “aôndo u tar u ainge ne,” shi mba yer un er “tor u tar ne.” (2 Mbakorinte 4:4; Yohane 12:31) Mimi je, “tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Ngun inja na er Satan tese hwande na u a kaa er una fatyô u geman uumace cii hen Yehova Aôndo kera la shinii? Mayange ga! Er a ne Satan ian er a̱ za hemen u lun uma ne, Yehova za hemen u eren sha awashima na. Tsô, kanyi, Bibilo i pase sha kwagh u mne u Aôndo a ne ifer ian laa?
17. Kanyi i doo u se lu a mi ken ishima sha ityôkyaa i i ne ifer man ican i yan laa?
17 Ifer man ican i yan ka Yehova a ve a mi ga. Er Satan a lu tor u tar ne man aôndo u tar u ainge ne yô, ka un kua mba ve lu ken vegher na la ve lu uwegh sha mlu u tar u uumace man iyugh i uumace ve lu yan ican ker ne ye. Or môm kpaa nana fatyô u kaan vough er ka Aôndo a ve a imba atsan la ga.—Mbaromanu 9:14.
18. Mne u Yehova a ne ifer man ican i yan ian la kanyi ve tese ken igbar sha mhen u lun sha tseeneke a Aôndo laa?
18 Mne u Yehova a ne ifer man ican i yan ian la a tese er mlu u sha tseeneke a Aôndo la a va a tar u hemban doon ga. Akperan nga ga, ngeren u akaa a mbayiase iv a akaa a kpilighyol atô kposo kposo. Ityôkyaa i i ne kwagh ne yô uumace ve tsua er vea dondo aeren a sha tseeneke ve man ve tese isharen i mimi sha mkaanem ma Aôndo shin atindi a na kpaa ga. Zum u ior mba Yehova mba tsuaa man mbahemenev vev ‘kôr gbenda ve’ sha m-ban u jighjigh u nan man ve venda mkaanem nam yô, yange ve zua a injar i bo. Sha ikev i profeti na Yeremia, Aôndo ôr a ve er: “Mbafankwagh va ahenge, kunda ve iyol, i kôr ve; nenge, ve venda kwaghôron u TER; nahan ka hanma inja i kwaghfan je ve lu a mini?” (Yeremia 8:5, 6, 9) Er ve vende u dondon atindi a Yehova yô, uumace jimin cii hingir inja er tso u a lu a aor ga nahan, u uiyuhwa mba shin zegemnger ve lu nzughul a na nahan.
19. Kanyi ikyav i lu i tesen er Satan una fatyô u geman uumace cii kera her Aôndo ga?
19 Mne u Aôndo a ne ifer man ican i yan ian la a tese kpaa er Satan fatyô u geman uumace cii hen Yehova kera ga. Kwaghhenen u akaa a mbayiase tese er sha hanma ian yô ior lu mba ve za hemen u tesen jighjigh u nan ve hen Aôndo shin aluer i va a nyityo ikaren shin ican sha a ve je kpaa yô. Ken uderimbaanyomov mba ve kar la, Yehova tese tahav nav ken igbar sha ci u mbatomov nav, man i pase iti na kpaa sha tar cii. (Ekesodu 9:16; 1 Samuel 12:22) Mbaheberu ityough 11 ôr se kwagh sha kôkô nongo u mbajighjigh mban, ken ave yô mbagenev ka Abel, Enoki, Noa, Aberaham, man Mose. Mbaheberu 12:1 yila ve er ‘ikpela i mbashiada i vesen.’ Yange ve lu akav a tesen jighjigh u nan hen Yehova a mtenger shio. Ainge kpaa, mbakpishiv na uuma vev ken mtile u tilen sha mimi dôung hen Aôndo la. Sha jighjigh u nan ve man dooshima la, amba a ior la tese vindi vindi er Satan una fatyô u geman uumace cii hen Aôndo kera ga.
20. Mne u Yehova a ne ifer man ican i yan ian er ve̱ za hemen la tese nyi sha kwagh u Aôndo man uumace?
20 U masetyô yô, mne u Yehova a ne ifer man ican i yan ian sha u ve̱ za hemen la tese ken igbar er ka Yehova tseegh, u a lu Orgban la, a lu aa tahav man ian i hemen sha uumace sha u vea zua a iveren man msaanyol u tsôron ye. Ken atô u uderimbaanyomov kpishi, uumace kar ugomoti anza kposo kposo. Kpa kanyi i dugh kereghe? Mbamzeiyol mba kperegh kperegh kua aahe mba ve tser ityar nyian ne ka ikyav i tesen er mimi je, er Bibilo i kaa jighilii nahan, “or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.” (Orpasenkwagh 8:9) Ka Yehova tseegh una er kwagh sha u waren se shi ivin awashima na u hiihii la ye. Ka nena una er kwagh ne, man a lu hanma shighe?
21. Kanyi a er Satana, man ka sha ikev i an a er kwagh nee?
21 Fese je er Adam man Ifa ve gba ken kper u atseregh a Satan kera yô, Aôndo yôô awashima Na sha kwagh u gbenda u myom. Ngun ka kwagh u Yehova ôr sha Satan je ne: “Me ver ihom hen atô wou vea kwase, man hen atô u vor wou a vor na kpaa, u ua cagh u ityough, we di kpaa ú cagh u ikishinguhar.” (Genese 3:15) Kwaghyôôn la yange tese er a na Diabolo ian er a̱ er afer a na la gbem sha won ga. Er una hingir Tor u Tartor u Mesiya la yô, Vor u ityendezwa la, Yesu Kristu, una ‘cagh Satan ityough.’ Een, “ica ia gba ga je tsô,” Yesu una cagh orihyembeato Satan!—Mbaromanu 16:20.
KANYI Ú ERE?
22. (a) Ka mbampin mba nyi i lu u ú tagher ishigh a mi keng-e? (b) Shin er Satan ka a tese ishimavihin na sha mba ve ne jighjigh ken Aôndo nahan kpaa, kanyi vea lu a ishimaveren er ia bunde ga?
22 Er ú fe atôakaa a a lu ker ne yô, ka ken vegher u ana ú tile? Ú tese sha aeren a ou wer ú ngu or u suen ken Yehova kpa? Er Satan a fe er shighe na kera lihe ga yô, una er hanma kwagh u a fetyô cii sha u tesen ishimavihin na sha mba ve soo u tesen jighjigh u nan ve hen Aôndo cii. (Mpase 12:12) Kpa ú fatyô u veren ahse hen Aôndo sha u a̱ na iwasen sha ci u “mba ve civir Aôndo la Ter fa u yiman ve ken imeen.” (2 Peteru 2:9) Una lumun er i mee ú i hemba agee a ou ga, kpa una bugh gbenda u waren sha er ú tile dông yô.—1 Mbakorinte 10:13.
23. Ka sha nyi se fatyô u lun a ishimaveren a akperan shio?
23 A akperan a gban shio, de se ver nen ashe ken hemen sha shighe u Tor Yesu Kristu una yar tom sha Satan man mba ve dondon un mbara cii yô. (Mpase 20:1-3) Yesu una kar a mba ve lu a uwegh ken atsan man mbamnyoon mba ve ker uumace la cii kera. Er shighe la a lu a̱ va ga yô, môm ken amba a ican i yan u a hembe nyoon cii yô ka msaa u or u doon se ishima ka nana̱ saa ken ku la. Ôr ityough ki ki dondo ne sha er ú fa kwagh u ka a er ve yô.
KAR MFE WOU
Er nan ve se fe ser ka Yehova a ne ican i yan i uumace ga?
Ka atôakaa a nyi yange Satan va a mi ken Eden man i va due a á ken igbar sha ayange a Yobu?
Mne u Aôndo a ne ican i yan ian la tese nyi?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
