V Svetem pismu beseda, prevedena z »vstajenje«, izvira iz grške besede anástasis, ki pomeni »vstati« ali »ponovno stati«. Človek, ki je obujen od mrtvih, se vrne v življenje takšen, kakršen je bil pred svojo smrtjo. (1. Korinčanom 15:12, 13)

 Čeprav v Hebrejskih spisih, ki se jim navadno reče Stara zaveza, ne najdemo besede »vstajenje«, je nauk o tem vseeno prisoten. Na primer, Bog je po preroku Ozeju obljubil: »Osvobodil jih bom iz groba, rešil jih bom smrti.« (Ozej 13:14; Job 14:13–15; Izaija 26:19; Daniel 12:2, 13)

 Kam bodo ljudje obujeni? Nekateri ljudje so obujeni, da bi živeli v nebesih in vladali kot kralji skupaj s Kristusom. (2. Korinčanom 5:1; Razodetje 5:9, 10) Temu Sveto pismo pravi »prvo vstajenje« in »zgodnejše vstajenje«. Obe besedni zvezi nakazujeta, da temu vstajenju očitno sledi še eno. (Razodetje 20:6; Filipljanom 3:11) To kasnejše vstajenje bo potekalo na zemlji. V takšno življenje bo obujena velika večina ljudi. (Psalm 37:29)

 Kako bodo ljudje obujeni in kakšni bodo? Bog je Jezusu dal moč, da obuja mrtve. (Janez 11:25) Jezus bo v življenje obudil »vse, ki so v grobovih,« in vsak človek bo obujen s svojstveno identiteto, osebnostjo in spomini. (Janez 5:28, 29) Tisti, ki so obujeni v življenje v nebesih, dobijo duhovno telo, medtem ko tisti, ki so obujeni v življenje na zemlji, dobijo zdravo fizično telo. (Izaija 33:24; 35:5, 6; 1. Korinčanom 15:42–44, 50)

 Kdo bo obujen? V Svetem pismu piše, »da bo Bog obudil v življenje tako pravične kot nepravične«. (Apostolska dela 24:15) Med pravičnimi so zvesti ljudje, denimo Noe, Sara in Abraham. (1. Mojzesova 6:9; Hebrejcem 11:11; Jakob 2:21) Med nepravičnimi pa so tisti, ki niso ustrezali Božjim merilom, ker niso imeli priložnosti, da bi ta merila spoznali in se jih držali.

 Vendar tisti, ki so nepoboljšljivo hudobni, ne bodo obujeni. Ko takšni umrejo, je to za vedno in zanje ni upanja, da bi bili obujeni. (Matej 23:33; Hebrejcem 10:26, 27)

 Kdaj bo vstajenje potekalo? Sveto pismo je napovedalo, da bo vstajenje v nebeško življenje potekalo med Kristusovo navzočnostjo, ki se je pričela leta 1914. (1. Korinčanom 15:21–23) Vstajenje v življenje na zemlji pa bo potekalo med tisočletno vladavino Jezusa Kristusa, ko bo zemlja spremenjena v raj. (Luka 23:43; Razodetje 20:6, 12, 13)

 Zakaj je v vstajenje logično verjeti? Sveto pismo podrobno poroča o devetih vstajenjih, ki so jih potrdili tudi očividci. (1. kraljev 17:17–24; 2. kraljev 4:32–37; 13:20, 21; Luka 7:11–17; 8:40–56; Janez 11:38–44; Apostolska dela 9:36–42; 20:7–12; 1. Korinčanom 15:3–6) Še posebej omembe vredno je vstajenje Lazarja, ki je bil mrtev že štiri dni, ko ga je Jezus obudil vpričo množice ljudi. (Janez 11:39, 42) Celo tisti, ki so nasprotovali Jezusu, niso mogli zanikati tega čudeža, zato so spletkarili, kako bi Jezusa in Lazarja ubili. (Janez 11:47, 53; 12:9–11)

 Sveto pismo pokaže, da ima Bog tako zmožnost kot tudi željo obuditi mrtve. V svojem neskončno zmogljivem spominu hrani podrobne informacije o vsakem, ki ga bo s svojo vsemogočno močjo obudil. (Job 37:23; Matej 10:30; Luka 20:37, 38) Bog lahko obudi mrtve in si to tudi želi! Ko Biblija govori o vstajenju, za Boga pravi: »Hrepenel boš po delu svojih rok.« (Job 14:15)

Zmote o vstajenju

 Zmota: Vstajenje pomeni ponovno združitev duše in telesa.

 Dejstvo: Sveto pismo uči, da je duša celoten človek, in ne del človeka, ki bi preživel smrt. (1. Mojzesova 2:7, pdč. op.; Ezekiel 18:4) Človek ob vstajenju ni združen s svojo dušo, ampak je ponovno ustvarjen kot živa duša.

 Zmota: Nekateri ljudje so obujeni in takoj zatem uničeni.

 Dejstvo: Sveto pismo pravi, da bo vstajenje »za tiste, ki so delali slabo,« pomenilo »sojenje«. (Janez 5:29) Sojeni ne bodo po tem, kar so delali pred vstajenjem, ampak po tem, kar bodo delali po njem. Jezus je rekel: »Mrtvi bodo slišali glas Božjega Sina. In tisti, ki bodo poslušali, bodo živeli.« (Janez 5:25) Imena tistih, ki bodo poslušali oziroma ubogali to, kar se bodo naučili po vstajenju, bodo vpisana v »zvitek življenja«. (Razodetje 20:12, 13)

 Zmota: Ko je človek obujen, dobi isto telo, kot ga je imel pred smrtjo.

 Dejstvo: Po smrti človekovo telo navadno razpade in se razkroji. (Pridigar 3:19, 20)