Jezus je zveste ljudi rešil, ko je dal svoje življenje kot odkupno žrtev. (Matej 20:28) Zato Sveto pismo zanj pravi, da je »rešitelj sveta«. (1. Janezovo 4:14) V tej knjigi tudi piše: »Po nikomer drugem ne bo rešitve, ker pod nebom ni drugega imena, ki bi bilo dano ljudem, po katerem bi se mi mogli rešiti.« (Apostolska dela 4:12)

 Jezus je »okusil smrt za vsakega človeka«, ki veruje vanj. (Hebrejcem 2:9; Janez 3:16) Ko ga je za tem Bog »obudil od mrtvih«, se je vrnil v nebesa kot duhovno bitje. (Apostolska dela 3:15) Tam je Jezus »zmožen popolnoma rešiti tiste, ki se bližajo Bogu po njem, ker je vedno živ in lahko zato prosi zanje«. (Hebrejcem 7:25)

Zakaj potrebujemo, da Jezus prosi za nas?

 Vsi smo grešni. (Rimljanom 3:23) Greh ustvarja pregrado med nami in Bogom ter vodi v smrt. (Rimljanom 6:23) Toda Jezus je »zagovornik« za tiste, ki verujejo v njegovo odkupno žrtev. (1. Janezovo 2:1, Slovenski standardni prevod) Zavzema se za njih, ko prosi Boga, naj usliši njihove molitve in jim odpusti grehe na podlagi žrtve, ki jo je daroval. (Matej 1:21; Rimljanom 8:34) Bog se na te Jezusove prošnje odzove, ker so v skladu z njegovo voljo. Jezusa je poslal na zemljo, »da bi se svet po njem rešil«. (Janez 3:17)

Ali je za rešitev dovolj, da verujemo v Jezusa?

 Ne. Čeprav je vera v Jezusa nujna za rešitev, pa je potrebno še več. (Apostolska dela 16:30, 31) V Svetem pismu piše: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.« (Jakob 2:26) Da bi bili rešeni, moramo delati naslednje:

•   Učiti se o Jezusu in njegovem Očetu, Jehovu. (Janez 17:3)

•   Krepiti si vero v njiju. (Janez 12:44; 14:1)

•   Kazati svojo vero tako, da ubogamo njune zapovedi. (Luka 6:46; 1. Janezovo 2:17) Jezus je učil, da ne bo rešen vsak, ki mu pravi »Gospod«, ampak samo tisti, ki »izpolnjuje voljo« njegovega Očeta, ki je v nebesih. (Matej 7:21)

•   Kazati svojo vero tudi v težkih okoliščinah. Jezus je dal to jasno razumeti, ko je rekel: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Matej 24:13)