Prvo pismo Tesaloničanom 2:1–20
2 Bratje, gotovo sami veste, da naš obisk pri vas ni bil zaman.+
2 Čeprav smo v Filipih najprej trpeli in so se znašali nad nami,+ kot to sami veste, smo s pomočjo našega Boga zbrali pogum in vam kljub velikemu nasprotovanju* povedali Božjo dobro novico.+
3 To, k čemur vas spodbujamo, ne izvira iz zmotnih idej ali iz nečistih motivov niti ne temelji na prevari.
4 Govorimo zato, ker je Bog presodil, da smo vredni, da nam zaupa oznanjevati dobro novico. Tega ne delamo zato, da bi ugajali ljudem, ampak Bogu, ki preiskuje naše srce.+
5 Bog nam je priča, da nismo nikoli uporabljali priliznjenih besed, kot to sami veste, niti nismo imeli pohlepnih motivov,+ ki bi jih morali prikriti s pretvarjanjem.
6 Prav tako nismo hoteli slave od ljudi, ne od vas ne od drugih, čeprav bi vas lahko kot Kristusovi apostoli finančno obremenili.+
7 Ravno nasprotno, do vas smo bili blagi kakor doječa mama, ki ljubeče skrbi za svoje otroke.
8 Ker smo vam torej iz vsega srca naklonjeni, smo vam bili pripravljeni dati ne samo Božjo dobro novico, ampak tudi svoje življenje+ – tako zelo ste se nam priljubili.+
9 Bratje, gotovo se spominjate, kako smo se trudili in si prizadevali. Ko smo vam oznanjali Božjo dobro novico, smo noč in dan delali, da ne bi bili nikomur od vas v finančno breme.+
10 Vi ste priče pa tudi Bog je priča, kako vdano, pravično in brezgrajno smo se vedli do vas, ki verujete.
11 Dobro tudi veste, da smo z vsakim od vas ravnali kakor oče+ s svojimi otroki, ko smo vas spodbujali, tolažili in rotili,+
12 zato da bi živeli tako, kot je všeč Bogu,+ ki vas kliče, da bi prišli v njegovo Kraljestvo+ in prejeli slavo.+
13 Da, to je razlog, da se nenehno zahvaljujemo Bogu.+ Božje besede, ki ste jo slišali od nas, niste sprejeli kot človeško besedo, ampak kot takšno, kakršna v resnici je, kot Božjo besedo. In ta beseda v vas, ki verujete, tudi deluje.
14 Bratje, začeli ste posnemati Božje občine, krščanske občine v Judeji, saj ste zaradi svojih rojakov trpeli+ enako, kakor one trpijo zaradi Judov.
15 Judje so ubili celo Gospoda Jezusa,+ pobijali so preroke in preganjali nas.+ To, kar počnejo, ne ugaja Bogu in nikomur ne koristi.
16 Hočejo nam preprečiti, da bi ljudem iz drugih narodov govorili, kako se lahko rešijo.+ Tako kopičijo svoje grehe. Toda končno jih je le zadela Božja jeza.+
17 Bratje, za kratek čas smo bili ločeni od vas* (telesno, ne pa v srcu). Vendar smo tako zelo hrepeneli po vas, da smo naredili vse, da bi se spet srečali z vami.
18 Hoteli smo priti k vam – jaz, Pavel, sem poskusil priti ne samo enkrat, ampak dvakrat – toda Satan nam je to preprečil.
19 Kdo bo namreč ob navzočnosti našega Gospoda Jezusa naše upanje, veselje in venec, na katerega bomo ponosni? Ali ne boste to ravno vi?+
20 Vi ste zares naš ponos in naše veselje.
