Predstavljajte si očeta, ki se pogovarja s svojim sedemletnim sinom. Pravi mu: »Pred mnogimi leti je Bog ustvaril zemljo in vse, kar je na njej, pa tudi sonce, luno in zvezde.« Deček se za nekaj trenutkov zamisli in nato vpraša: »Ati, kdo pa je ustvaril Boga?«

»Boga ni nihče ustvaril,« mu odvrne oče. »On obstaja že od nekdaj.« Ta preprosta trditev otroka za zdaj zadovolji. Toda ko prične odraščati, mu to vprašanje znova ne da miru. Težko dojame, da obstaja nekdo, ki nima začetka, saj ima celo vesolje začetek. »Kako je nastal Bog?« se sprašuje.

Kako nam na to vprašanje odgovarja Sveto pismo? Pravzaprav podobno kakor na začetku omenjeni oče. Mojzes je napisal: »O Jehova, [. . .] preden so se rodile gore, preden si kakor v porodnih bolečinah rodil zemljo in svet, od vekomaj do vekomaj si ti Bog.« (Psalm 90:1, 2) Nekaj podobnega je rekel prerok Izaija: »Ali ne veš? Ali nisi slišal? Jehova, ki je ustvaril skrajne konce zemlje, je večni Bog.« (Izaija 40:28) Tudi v Judovem pismu za Boga piše, da obstaja »vso preteklo večnost«. (Juda 25)

Iz teh svetopisemskih vrstic spoznamo, da je Bog »kralj večnosti«, kot ga je imenoval apostol Pavel. (1. Timoteju 1:17) To pomeni, da je Bog vedno obstajal, ne glede na to, kako daleč v preteklost pogledamo. In tudi v prihodnosti bo vedno obstajal. (Razodetje 1:8) Temeljna značilnost Vsemogočnega Boga je torej ta, da obstaja večno.

Zakaj ljudje to težko dojamemo? Zato ker zaradi svoje omejene življenjske dobe na čas gledamo povsem drugače kakor Jehova. Bog je večen, zato je zanj tisoč let kakor en dan. (2. Petrovo 3:8) Naj ponazorimo: Ali bi lahko odrasla kobilica, ki živi le okoli 50 dni, dojela našo življenjsko dobo, ki je dolga kakšnih 70 ali 80 let? Težko! Vendar v Svetem pismu piše, da smo v primerjavi z našim velikim Stvarnikom kakor kobilice. Tudi naša sposobnost razmišljanja je v primerjavi z njegovo zelo omejena. (Izaija 40:22; 55:8, 9) Zato ni nič čudnega, da marsikaj v zvezi z Jehovovo naravo ne razumemo popolnoma.

Čeprav se nam zdi zamisel, da je Bog večen, težko razumljiva, pa je vendar logična. Če bi Boga kdo ustvaril, potem bi bil ta, ki bi ga ustvaril, Stvarnik. Vendar pa Sveto pismo pravi, da je Jehova tisti, ki je »vse ustvaril«. (Razodetje 4:11) Poleg tega vemo, da vesolje ni vedno obstajalo. (1. Mojzesova 1:1, 2) Kako je nastalo? Tisti, ki ga je ustvaril, je moral obstajati že pred njim. Obstajal pa je tudi pred nastankom inteligentnih bitij, kot so na primer njegov edinorojeni Sin in angeli. (Job 38:4, 7; Kološanom 1:15) Očitno je, da je najprej obstajal samo on. Boga ni mogel nihče ustvariti – nič takšnega ni obstajalo, kar bi ga lahko ustvarilo.

Naš obstoj in obstoj celotnega vesolja sta dokaz za to, da obstaja Bog, ki je večen. Ta, ki je spravil prostrano vesolje v gibanje in postavil zakone, s katerimi to vesolje nadzoruje, mora obstajati večno. Samo on je lahko dal življenje vsemu drugemu. (Job 33:4)