ROMAN je bil še deček, ko je njegov dobri prijatelj umrl v prometni nesreči. »Smrt prijatelja me je silno pretresla,« pravi. »Še leta po nesreči sem se spraševal, kaj se zgodi z nami, ko umremo.«

Smrt človeka se zdi nenaravna. Ne glede na to, koliko smo stari, po navadi nočemo umreti. Veliko ljudi je strah tega, kaj se zgodi po smrti.

Številni so prepričani, da kakšen del človeka preživi smrt. Verjamejo, da bodo dobri ljudje nagrajeni v nebesih, slabi pa bodo za svoje grehe večno kaznovani. Drugi menijo, da po smrti človek ne obstaja več in da sčasoma popolnoma utone v pozabo.

Prvi odgovor namiguje, da človek ob smrti ne umre zares, drugi pa, da življenje nima smisla. Tisti, ki verjamejo slednje, morda privzamejo brezbrižni pogled na življenje: »Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.« (1. Korinčanom 15:32)

Sveto pismo ne uči, da po smrti kakšen del človeka živi naprej. Bog je navdihnil kralja Salomona, da je napisal: »Živi se zavedajo, da bodo umrli, mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5) Tisti, ki »se ne zavedajo ničesar«, sploh ne vedo, kaj se dogaja okoli njih. Nič ne čutijo niti nič ne delajo. Zato mrtvi ne morejo pomagati ali škodovati živim.

Bog ni namenil človeku, da bi umrl, čeprav to verjame veliko ljudi. Prvega človeka, Adama, je ustvaril tako, da bi večno živel na zemlji. Bog je smrt omenil samo takrat, ko je Adamu povedal, kakšna kazen ga čaka, če bo neposlušen. Adamu je prepovedal uživati sad z določenega drevesa in ga opozoril,  da bo »zagotovo umrl«, če ga bo jedel. (1. Mojzesova 2:17) Če bi Adam in Eva ubogala, bi živela večno na zemlji skupaj z vsemi svojimi potomci, ki bi ostali zvesti Jehovu.

Adam se zavestno ni menil za prej omenjeno Božje opozorilo. S tem, da ni ubogal Boga, je grešil in zato umrl. (Rimljanom 6:23) Noben njegov del ni preživel smrti. Adam je enostavno prenehal obstajati. Bog mu je rekel: »V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne boš povrnil v zemljo, saj si bil vzet iz nje. Prah si namreč in v prah se boš povrnil.« (1. Mojzesova 3:19) Ker smo vsi Adamovi potomci, smo od njega podedovali greh in smrt. (Rimljanom 5:12)

Kljub Adamovi napačni odločitvi bo Bog izpolnil svoj namen, da naj bi zemljo napolnili Adamovi popolni potomci. (1. Mojzesova 1:28; Izaija 55:11) Jehova bo kmalu obudil večino tistih, ki so umrli. Glede tistega časa je apostol Pavel rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15)

Roman, ki smo ga omenili prej, je preučeval Sveto pismo in spoznal, kaj ta knjiga uči glede mrtvih in glede Boga Jehova. To, kar je odkril, je nanj močno vplivalo. Preberite si njegovo zgodbo v članku z naslovom »Biblija spreminja življenja«.