Ali je Jezus res umrl na križu?
Ali je Jezus res umrl na križu?
»KRIŽ,« piše v neki enciklopediji, »je najbolj znan simbol krščanstva.« Mnoge verske slikarije in druga umetniška dela upodabljajo Jezusa, pribitega na križ. Zakaj je ta simbol v tako imenovanem krščanstvu splošno razširjen? Ali je Jezus res umrl na križu?
Mnogi menijo, da lahko odgovor najdemo v Svetem pismu. Glede na Slovenski standardni prevod so se denimo ljudje, ki so opazovali Jezusovo usmrtitev, norčevali iz Jezusa in ga izzivali, naj »stopi s križa«. (Matej 27:40, 42) Besedo »križ« najdemo tudi v mnogih drugih biblijskih prevodih. Tako v Ekumenski izdaji piše, da so vojaki prisilili Simona iz Cirene, da je Jezusu »nesel križ«. (Marko 15:21) Beseda »križ«, ki se pojavlja v teh vrsticah, je prevod grške besede staurós. Ali obstaja kakšna trdna podlaga za takšen prevod? Kaj je pomenila beseda staurós v izvirnem jeziku?
Ali je bil res križ?
Po besedah grecista W. E. Vinea beseda staurós »v prvi vrsti označuje pokončen drog ali kol. Nanj so pribijali na smrt obsojene hudodelce. Samostalnik in glagol stauroō (pritrditi na kol ali drog) je izvorno treba razlikovati od cerkvene oblike križa iz dveh tramov.«
V The Imperial Bible-Dictionary piše, da beseda staurós »v resnici pomeni kol, pokončen drog oziroma lato, nekaj, na kar lahko kaj obesimo ali kar uporabimo za izdelavo ograje okoli zemljišča«. V nadaljevanju še piše: »Kot vse kaže, je celo Rimljanom beseda crux (latinska beseda, iz katere izvira beseda križ) sprva pomenila pokončen drog.« Tako ni presenetljivo, da v The Catholic Encyclopedii piše: »Kakor koli že, eno je gotovo: križ je bil prvotno enostaven navpičen drog, ki je bil na enem koncu priostren.«
Biblijski pisci so za pripravo, na kateri je bil usmrčen Jezus, uporabili še eno grško besedo – xýlon. A Critical Lexicon and Concordance to the English and Greek New Testament pravi, da xýlon pomeni »tram, lesen kol«. Zatem pa dodaja, da je bil xýlon tako kakor staurós »enostavno pokončen drog oziroma kol, na katerega so Rimljani pribijali ljudi. Takšnemu načinu usmrtitve so rekli križanje.«
Skladno s tem v Apostolskih delih 5:30 po prevodu Antonín Chráska piše: »Bog očetov naših je obudil Jezusa, ki ste ga vi obesili na les [xýlon] in umorili.« Tudi drugi prevodi, ki staurós sicer prevajajo s »križ«, xýlon prevajajo z »les«. V Jeruzalemski izdaji Svetega pisma v Apostolskih delih 13:29 o Jezusu piše: »Ko so izpolnili vse, kar je bilo zapisano o njem, so ga sneli z lesa [xýlon] in položili v grob.«
Glede osnovnega pomena grških besed staurós in xýlon prej omenjeni Critical Lexicon and Concordance pravi: »Obe besedi sta v nasprotju z današnjo predstavo o križu, na katero smo navajeni zaradi slik.« Drugače povedano, to, kar so evangelijski pisci opisali z besedo staurós, nikakor ni bilo podobno temu, kar danes ljudje imenujejo križ. Zato Sveto pismo – prevod novi svet v Mateju 27:40–42 in na drugih mestih, kjer se pojavlja beseda staurós, povsem primerno uporablja izraz »mučilni kol«. Podobno tudi Complete Jewish Bible uporablja izraz »usmrtitveni kol«.
Izvor križa
Če torej Sveto pismo ne govori o tem, da je bil Jezus usmrčen na križu, zakaj potem vse Cerkve, ki trdijo, da učijo na podlagi Svetega pisma in da ga upoštevajo (Katoliška, Protestantska in Pravoslavna), krasijo svoje stavbe s križem in ga imajo za simbol svoje vere? Zakaj je križ postal tako priljubljen simbol?
Odgovor je v tem, da križa ne častijo samo tisti, ki hodijo v cerkev in trdijo, da ravnajo po Bibliji, ampak tudi ljudje, ki ne živijo po njej in imajo oblike čaščenja, ki so obstajale že pred »krščanskimi« Cerkvami. Številne verske enciklopedije priznavajo, da uporaba križev različnih oblik sega v zgodnja obdobja človeške civilizacije. Tako je na primer na starodavnih egipčanskih hieroglifih ter upodobitvah egipčanskih bogov in boginj pogosto prikazan križ v obliki črke T s krogom na vrhu. Imenuje se ank oziroma križ z zanko in so ga domnevno imeli za simbol življenja. Sčasoma so to obliko križa privzele in jo na veliko uporabljale Koptska cerkev in druge.
V The Catholic Encyclopedii piše: »Videti je, da je prvotna oblika križa tako imenovani gamatski križ (crux gammata), ki je orientalistom in študentom prazgodovinske arheologije bolj poznan po svojem sanskrtskem imenu svastika.« Ta znak je bil zelo razširjen med hindujci v Indiji in budisti po vsej Aziji. Tamkaj ga še dandanes uporabljajo za dekoracijo in v ornamentih.
Ne ve se čisto natanko, kdaj so križ sprejeli za »krščanski« simbol. V Vineovem Expository Dictionary of New Testament piše, da so »do srede 3. stoletja A. D. cerkve nekatere nauke
krščanske vere ali opustile ali pa jih popačile. Da bi povečali ugled odpadniškega cerkvenega sistema, so v cerkve sprejemali pogane, ne da bi se jim bilo treba versko preroditi, in jim v glavnem dopustili, da so obdržali svoje poganske znake in simbole« – med drugim tudi križ.Nekateri pisci se sklicujejo na trditev Konstantina, častilca boga sonca, češ da je leta 312 n. št. na enem od svojih vojaških pohodov imel videnje, v katerem je videl križ, ki je bil položen na sonce, z napisom v latinščini »In hoc signo vinces« (V tem znamenju boš zmagal). Nekoliko kasneje so s »krščanskim« znamenjem pričeli krasiti prapore, ščite in oklepe njegove vojske (slika na levi). Konstantin se je takrat baje spreobrnil h krščanstvu, čeprav se je krstil šele 25 let kasneje, na smrtni postelji. Nekateri so dvomili o njegovih nagibih. »Namesto da bi se sam prilagodil naukom Jezusa Nazarečana, je dajal vtis, da skuša krščanstvo prilagoditi nečemu, za kar je mislil, da bodo njegovi podložniki najverjetneje sprejeli za katoliško [vesoljno] religijo,« piše v knjigi The Non-Christian Cross.
Od takrat je v uporabi veliko različnih oblik križev. Iz The Illustrated Bible Dictionary denimo izvemo, da ima tako imenovani križ sv. Antona »obliko velike črke T in nekateri menijo, da izvira iz črke tav, simbola [babilonskega] boga Tamuza«. Potem sta tu še križ sv. Andreja, ki ima obliko črke X, in vsem znani križ z dvema prekrižanima deloma in nekoliko spuščeno prečko. Slednji, imenovan latinski križ, »glede na tradicijo« zmotno velja »za križ, na katerem je umrl naš Gospod«.
Kaj so verjeli kristjani v prvem stoletju
Sveto pismo pokaže, da so v prvem stoletju mnogi, ki so prisluhnili Jezusu, postali verni in so pokazali, da se zavedajo odkupne vrednosti Jezusove žrtvene smrti. Iz Svetega pisma izvemo, da so, zatem ko je apostol Pavel oznanjeval Judom v Korintu in jim dokazoval, da je Jezus res Kristus, »Krisp [. . .], predstojnik sinagoge, in vsa njegova hiša [. . .] začeli verovati v Gospoda. Tudi mnogi Korínčani, ki so slišali sporočilo, so začeli verovati in se dali krstiti.« (Apostolska dela 18:5–8) Pavel sokristjanom ni rekel, naj pri čaščenju uporabljajo kak verski simbol ali podobo, temveč jim je naročil, naj »beži[jo] od malikovanja« in od vsakršnih navad, ki so izvirale iz poganskega čaščenja. (1. Korinčanom 10:14)
Zgodovinarji in raziskovalci niso našli nobenega dokaza za to, da bi prvi kristjani uporabljali križ. Zanimivo je vprašanje nekega pisca s konca 17. stoletja, ki ga najdemo v knjigi History of the Cross: »Ali je mogoče, da je blagoslovljenemu Jezusu všeč, ko vidi svoje učence častiti podobo priprave za smrtno kazen, na kateri je [kot mnogi mislijo] kljub sramoti potrpežljivo in po nedolžnem trpel?« Kako bi na to odgovorili vi?
Pri čaščenju, ki je sprejemljivo Bogu, ni treba uporabljati predmetov ali podob. »V kakšnem soglasju je Božji tempelj z maliki?« je vprašal Pavel. (2. Korinčanom 6:14–16) Sveto pismo tudi nikjer ne namiguje na to, da bi moral kristjan pri čaščenju uporabljati podobo priprave, na katero so pribili Jezusa. (Primerjaj Matej 15:3; Marko 7:13.)
Kaj pa je potem razpoznavni znak pravih kristjanov? To ni ne križ ne kak drug simbol, ampak ljubezen. Jezus je svojim sledilcem rekel: »Dajem vam novo zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Janez 13:34, 35)
[Poudarjeno besedilo na strani 19]
To, kar so opisovali evangelijski pisci, nikakor ni bilo podobno temu, kar danes ljudje imenujejo križ.
[Slika na strani 18]
Risba iz 17. stoletja, ki prikazuje usmrtitev na staurósu; iz Lipsijeve knjige »De cruce«.
[Slika na strani 19]
Egipčanska stenska slikarija (ok. 14. stoletje pr. n. št.), ki prikazuje ank, simbol življenja.
[Vir slike]
© DeA Picture Library / Art Resource, NY
[Slika na strani 19]
Gamatski križ; hindujski tempelj Lakshmi narayan
[Navedba vira slike na strani 20]
From the book The Cross in Tradition, History, and Art (1897)