Rešitve za najpogostejše pritožbe v zakonu

SVETO PISMO ne pravi, da je zakonsko življenje enostavno. Apostol Pavel je pod Božjim navdihnjenjem napisal, da se bodo zakonci morali ubadati z »vsakodnevnimi težavami«. (1. Korinčanom 7:28, Today’s English Version) Toda zakonca lahko veliko naredita, da bi v njunem odnosu bilo manj težav in več veselja. Preglejmo šest najpogostejših reči, glede katerih se pritožujejo možje in žene, in tudi, kako koristno je upoštevati svetopisemska načela.

1.

PRITOŽBA:

»Čutim, da se z zakoncem oddaljujeva.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

Ugotovite, »kaj je pomembnejše«. (FILIPLJANOM 1:10)

Zakon je ena najpomembnejših stvari v vašem življenju. Zasluži si, da mu daste prednost. Zato razmislite, ali k temu, da se oddaljujeta, morda ne prispevata vajina urnika. Ne dovolite, da bi zaradi vsakodnevnih obveznosti z zakoncem živela vsak zase. Seveda pride do tega, da sta zaradi posvetnega dela in drugih neogibnih okoliščin začasno prikrajšana za družbo drug drugega. Vendar pa lahko omejita – pravzaprav bi morala omejiti – kar koli, na kar lahko vplivata, na primer  čas, ki ga namenita konjičkom ali prijateljem.

Toda nekateri zakonci se morda lotijo dodatnega dela ali pa si najdejo nove konjičke zato, da jim ne bi bilo treba preživljati časa z ženo oziroma možem. V tem primeru ne gre za nezavedno oddaljevanje od zakonca, ampak za bežanje pred problemi. Če z zakoncem spadata v to kategorijo, potem morata ugotoviti, kateri so vzroki za takšno ravnanje in se z njimi spoprijeti. Drug z drugim se bosta lahko zbližala in postala »eno telo« v pravem pomenu besede, samo če bosta skupaj preživljala čas. (1. Mojzesova 2:24)

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: Andrew * in Tanji živita v Avstraliji in sta poročena že deset let. Andrew pravi: »Ugotovil sem, da preveč dela in preveč družabnih obveznosti lahko ogrozi zakon. Zato si z ženo jemljeva čas, da se pogovarjava in si poveva, kaj misliva in čutiva.«

Dave in Jane, ki sta iz Združenih držav Amerike in sta poročena že 22 let, si vsak večer vzameta čas, da se prve pol ure pogovarjata o tem, kar sta doživela in kar sta razmišljala. Jane pravi: »Za naju je to zelo pomemben čas, zato ne dovoliva, da bi kaj prišlo vmes.«

2.

PRITOŽBA:

»Ta zveza mi nič več ne daje tega, kar si želim.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

»Naj si nihče ne prizadeva za svojo korist, temveč za korist drugega.« (1. KORINČANOM 10:24)

Posameznik, ki mu je najbolj pomembno, kaj ima sam od zakonske zveze, ne bo nikoli zares srečen, tudi če se velikokrat ponovno poroči. Zakon uspeva, ko sta mož in žena bolj osredotočena na dajanje kot pa na prejemanje. Jezus je povedal, zakaj je tako: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: Maria in Martin, ki živita v Mehiki, sta poročena  že 39 let. Toda njuna skupna pot ni vedno gladko tekla. V spominu jima je ostal še zlasti en zaplet. »Sredi razgretega prepira,« se spominja Maria, »sem Martinu rekla nekaj zelo nespoštljivega. Hudo se je razjezil. Skušala sem pojasniti, da tega, kar sem rekla, nisem zares mislila, da sem bila razburjena. Vendar me ni hotel poslušati.« Martin pravi: »Med prepirom sem začel premišljevati o tem, da ne moreva več živeti skupaj in da se nima več smisla truditi, da bi najin zakon uspel.«

Martin je potreboval spoštovanje. Maria pa si je želela razumevanja. Ne eden ne drugi ni bil deležen tega, kar je hotel.

Kako jima je uspelo rešiti ta problem? »Pustil sem si čas, da se je jeza ohladila,« pravi Martin, »nato pa sva se odločila, da bova spoštljiva in prijazna drug do drugega, kakor nam modro svetuje Sveto pismo. V minulih letih sva ugotovila, da lahko probleme ne glede na to, kolikokrat se pojavijo, vedno rešiva, če moliva za Božjo pomoč in upoštevava nasvete iz Svetega pisma.« (Izaija 48:17, 18; Efežanom 4:31, 32)

3.

PRITOŽBA:

»Moj zakonec ne ravna tako, kot bi moral.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

»Vsak od nas bo torej zase dajal odgovor Bogu.« (RIMLJANOM 14:12)

Jasno je, da zakon ne bo najbolj uspešen, če si bo za to prizadeval samo eden od zakoncev. Toda če bi bila oba brezbrižna in bi krivila drug drugega, bi bilo vse samo še slabše.

Če nenehno premlevate, kaj bi moral delati vaš zakonec, pa ne dela, ne boste nikoli srečni. To še zlasti velja, če zakončeve pomanjkljivosti uporabljate kot izgovor za to, da ne opravljate svojih dolžnosti. Po drugi strani pa se bo zelo verjetno vaš zakon izboljšal, če se boste trudili biti dober mož oziroma dobra žena. (1. Petrovo 3:1–3) Še pomembnejše pa je, da s takšnim ravnanjem pokažete Bogu, da spoštujete zakonsko ureditev, ki jo je vpeljal, s čimer ga zelo razveseljujete. (1. Petrovo 2:19)

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: Kim in njen mož, ki živita v Koreji, sta poročena že 38 let. Kim pravi: »Mož se včasih razjezi name in se neha pogovarjati z menoj, ne da bi sploh vedela, zakaj. Ko se to zgodi, imam občutek, da me ne ljubi več. Včasih se zalotim pri razmišljanju: Kako lahko pričakuje, da ga bom razumela, ko pa se on sploh ne potrudi razumeti mene?«

Kim bi se lahko osredinila na to, kakšna krivica se ji godi, in na to, kar njen zakonec ne dela, pa bi moral. Vendar je raje ubrala drugačno pot. »Naučila sem se,« pravi Kim, »da je boljše prevzeti pobudo pri tem, da se spor zgladi, kot pa se še naprej razburjati. Na koncu se oba uspeva pomiriti in se o stvareh pogovoriti v mirnem tonu.« (Jakob 3:18)

4.

 PRITOŽBA:

»Moja žena se mi ne podreja.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

»Vsakemu moškemu [je] glava Kristus.« (1. KORINČANOM 11:3)

Mož, ki meni, da se mu žena ne podreja, bi moral najprej razmisliti, ali se je sam pripravljen podrejati Jezusu Kristusu, ki je njegov »glava«. Mož lahko svojo podrejenost kaže tako, da posnema Jezusa.

»Možje,« je pisal apostol Pavel, »ljubite svojo ženo, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo.« (Efežanom 5:25) Jezus ni gospodoval svojim učencem. (Marko 10:42–44) Dajal jim je jasne smernice in jih je, ko je bilo to potrebno, opozoril, v čem se lahko popravijo. Vendar ni bil nikoli grob z njimi. Bil je prijazen in uvideven do njihovih omejitev. (Matej 11:29, 30; Marko 6:30, 31; 14:37, 38) Njihovo dobro je vedno dajal pred svoje lastno. (Matej 20:25–28)

Mož se mora vprašati: »Ali na moje stališče do vloge, ki jo ima v družini mož, in na stališče do žensk na splošno vplivajo bolj krajevni običaji ali pa svetopisemski nasveti in zgledi?« Na primer, kaj bi kot moški mislili o ženi, ki se ne strinja s svojim možem in mu to pove odločno, vendar spoštljivo? V Svetem pismu je Abrahamova žena Sara opisana kot zgled žene, ki se je podrejala svojemu možu. (1. Petrovo 3:1, 6) Toda ko je bilo potrebno, je odkrito povedala svoje mnenje, na primer takrat, ko Abraham ni sprevidel, v kakšni nevarnosti je njuna družina. (1. Mojzesova 16:5; 21:9–12)

Očitno Abraham ni teroriziral Sare, tako da si še ust ne bi upala odpreti. Abraham ni bil tiran. Podobno tudi mož, ki upošteva svetopisemske nasvete, ne tiranizira svoje žene in od nje ne zahteva, da se podredi vsaki njegovi kaprici. Ženino spoštovanje si pridobi tako, da je kot družinski poglavar do nje sočuten.

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: James, ki živi v Angliji in je poročen že osem let, pravi: »Učim se, da pomembnih odločitev ne sprejemam, ne da bi se posvetoval z ženo. Trudim se, da ne mislim samo nase, ampak da dajem prednost njenim potrebam.«

George živi v Združenih državah Amerike in je poročen že 59 let. Takole pravi: »Pazim, da z ženo ne ravnam kot z drugorazrednim človekom, ampak kot z inteligentnim in sposobnim partnerjem.« (Pregovori 31:10)

 5.

PRITOŽBA:

»Moj mož ne pokaže nobene pobude.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

»Ženska, ki je res modra, zida svojo hišo, neumna pa jo s svojimi rokami podira.« (PREGOVORI 14:1)

Če se vaš mož obotavlja pri sprejemanju odločitev oziroma pri vodenju družine, imate na izbiro najmanj tri možnosti: 1) Lahko ga nenehno opozarjate na njegove napake; 2) lahko si prilastite njegovo vlogo družinskega poglavarja; 3) lahko ga iskreno pohvalite za to, kar naredi. Če izberete katero od prvih dveh možnosti, boste svojo hišo, kot pravi Sveto pismo, z lastnimi rokami podirali. Če se odločite za tretjo možnost, vam bo to pomagalo zidati oziroma krepiti svoj zakon.

Mnogim moškim je spoštovanje zelo pomembno, celo pomembnejše od ljubezni. Če boste svojemu možu dali vedeti, da ga spoštujete – da cenite njegov trud pri vodenju družine in da to, kar naredi, ni zaman – je velika verjetnost, da bo pričel boljše izpolnjevati svojo vlogo. Seveda se včasih z možem ne bosta strinjala. V takem primeru se morata pogovoriti o vajinih pogledih na zadevo. (Pregovori 18:13) Toda od besed, ki jih boste izbrali, in tona, s katerim boste govorili, je odvisno, ali boste svoj zakon »podirali« ali pa »zidali«. (Pregovori 21:9; 27:15) Če boste pri izražanju svojega mnenja spoštljivi, bo veliko večja verjetnost, da boste dobili to, kar želite – moža, ki se ne obotavlja voditi svoje družine.

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: Michele, ki živi v Združenih državah Amerike in je poročena že 30 let, pravi: »Moja mama je sama, brez moža, vzgajala mene in moji sestri, zato je bila kot ženska zelo močna, samostojna. Tudi v moji naravi so te lastnosti. Zato moram stalno paziti, da sem zares pokorna. Na primer, naučila sem se, da se posvetujem z možem, ne pa da se kar sama odločam.«

Tudi na Rachel, ki živi v Avstraliji in je z Markom poročena že 21 let, je vplivala preteklost. »Moja mama se ni nikoli podrejala mojemu očetu,« se spominja. »Prepiri in nespoštljivo ravnanje so bili na dnevnem redu. V prvih letih zakonskega življenja sem bila tudi jaz takšna. Toda z leti sem se naučila, kako pomembno je upoštevati to, kar svetuje Sveto pismo glede spoštljivega ravnanja z drugimi. Z Markom sva zdaj veliko srečnejša.«

6.

PRITOŽBA:

»Ne morem več prenašati zakončevih navad, ki mi gredo na živce.«

SVETOPISEMSKO NAČELO:

»Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.« (KOLOŠANOM 3:13)

Spomnite se, kako je bilo, ko še nista bila poročena in sta se pričela sestajati. Takrat ste bili verjetno tako zelo osredotočeni na lepe  lastnosti svojega bodočega moža ali žene, da ste komajda opazili, kakšne pomanjkljivosti ima. Ali bi to lahko naredili tudi sedaj? Brez dvoma bi se čez zakonca lahko upravičeno pritožili. Vendar se vprašajte: »Na katere zakončeve lastnosti se želim osredotočati – na slabe ali na dobre?«

Jezus je povedal slikovito ponazoritev, ki pokaže, da je modro prezreti napake, ki jih opazimo pri drugih. »Zakaj [. . .] gledaš iver v očesu svojega brata,« je vprašal, »za bruno v svojem očesu pa se ne zmeniš?« (Matej 7:3) Iver je droben delec česa, navadno lesa. Bruno pa je masiven podolgovat kos lesa, iz katerega gradijo koče. Kaj je hotel Jezus s tem reči? »Odstrani najprej bruno iz svojega očesa, in potem boš jasno videl, kako odstraniti iver iz očesa svojega brata.« (Matej 7:5)

Jezus je to ponazoritev vpeljal s streznjujočim opozorilom. »Nehajte soditi,« je rekel, »da ne boste sojeni. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno se bo sodilo vam.« (Matej 7:1, 2) Če želite, da bi Bog prezrl vaše napake – bruno, ki je v vašem očesu – bo za vas najboljše, da prezrete zakončeve pomanjkljivosti. (Matej 6:14, 15)

Kako so nekateri upoštevali ta nasvet: Jenny, ki živi v Angliji in je s Simonom poročena že devet let, pravi: »Ugotovila sem, da me pri možu najpogosteje jezi to, da ne načrtuje vnaprej, da se stvari loteva zadnji hip. To je pravzaprav ironično, saj mi je bilo, ko sva se še sestajala, zelo všeč, da je tako spontan. Toda zdaj se zavedam, da imam tudi jaz napake, na primer rada diktiram drugim. S Simonom se trudiva drug pri drugem prezreti te majhne pomanjkljivosti.«

Curt, ki je poročen s prej omenjeno Michele, pravi: »Če se osredotočaš na lastnosti, ki ti gredo pri zakoncu na živce, bodo te napake videti vedno večje in večje. Raje se osredotočam na tiste Micheline lastnosti, zaradi katerih sem se zaljubil vanjo.«

Skrivnost uspeha

Teh nekaj primerov kaže, da so težave v zakonu neogibne, vendar pa niso nepremostljive. V čem je skrivnost uspeha? Z zakoncem vzljubita Boga in bodita pripravljena upoštevati nasvete, ki so zapisani v njegovi Besedi, v Svetem pismu.

Alex in Itohan, ki živita v Nigeriji in sta poročena več kot 20 let, sta se naučila te skrivnosti. Alex pravi: »Opazil sem, da lahko zakonca rešita skoraj vsako težavo, če upoštevata svetopisemska načela.« Njegova žena pravi: »Videla sva, da je zelo pomembno skupaj moliti in upoštevati svetopisemski nasvet, naj bomo iskreno ljubeči in potrpežljivi drug z drugim. Zdaj imava manj težav, kot sva jih imela, ko sva bila sveže poročena.«

Ali bi radi izvedeli kaj več o tem, kako lahko uporabni nasveti iz Božje Besede koristijo vaši družini? Če bi radi, prosite koga od Jehovovih prič, naj z vami pregleda 14. poglavje knjige Kaj Biblija v resnici uči?. *

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 4]

Ali si vzameva čas drug za drugega?

[Slika na strani 5]

Ali se trudim dajati? Ali mi to pomeni več kot prejemati?

[Slika na strani 6]

Ali v sporu prevzamem pobudo za spravo?

[Slika na strani 7]

Ali se posvetujem z ženo, preden se odločim?

[Slika na strani 9]

Ali se osredotočam na zakončeve dobre lastnosti?