Nič več ju ni strah konca

VPOZNIH 1970-ih sta Gary in Karen prišla do sklepa, da se bliža konec sveta. Zato sta se iz mesta preselila na podeželje in se odločila, da bosta živela povsem neodvisno od drugih ljudi. Hotela sta preživeti.

Da bi si pridobila potrebno znanje in veščine, sta si nakupila knjige, obiskala tečaje in seminarje ter govorila s kar največ ljudmi. Uredila sta si vrt in zasadila 50 pritlikavih sadnih dreves. Naredila sta si zalogo semen in si nakopičila orodje. Naučila sta se gojiti rastline in konzervirati živila. Neka prijateljica ju je naučila klati živino in sušiti meso. Karen se je naučila prepoznavati rastline in korenine v gozdu, tako da bi jih lahko uživala, če bi jima zmanjkalo živeža. Gary se je naučil iz koruze izdelati gorivo, narediti kovinsko peč na drva in zgraditi hišo, ki ne potrebuje nikakršnih zunanjih napeljav.

»Takrat so v svetu vladale obupne razmere,« pravi Karen, »zato sem menila, da bo ta civilizacija kmalu propadla.« Gary pojasni: »Tako kot drugi mladi sem si prizadeval, da bi bilo konec rasizma, vietnamske vojne in pokvarjenosti. Vendar sem kmalu izgubil vsako upanje. Zdelo se mi je, da človeštvo drvi proti samouničenju.«

»Nekega večera,« pravi Gary, »sem imel nekoliko več časa, zato sem vzel v roke Sveto pismo in prebral vse  od Matejevega evangelija do Razodetja. V naslednjih štirih večerih sem vse skupaj prebral še enkrat. Jutro zatem sem rekel Karen: ‚Živimo v zadnjih dneh. Bog bo kmalu ukrepal in očistil zemljo. Morava najti tiste, ki bodo preživeli.‘« Gary in Karen sta začela preiskovati eno vero za drugo in iskati ljudi, ki se želijo pripraviti na konec.

Nedolgo zatem je na njuna vrata potrkal eden od Jehovovih prič, in začela sta preučevati Sveto pismo. »Bila sem zelo navdušena,« se spominja Karen, »ker so mi zares pojasnili to, kar piše v Svetem pismu. Želela sem izvedeti resnico o času konca, in zdaj sem jo končno našla. V prihodnost sem lahko zrla s popolnim zaupanjem. In kar je še pomembnejše, začela sem graditi prijateljstvo s svojim nebeškim Očetom, Stvarnikom in Bogom vesolja.«

Gary pravi: »Moje življenje je dobilo pravi smisel. Ko sem enkrat pričel preučevati Biblijo, kar nisem mogel nehati. Bral sem biblijske prerokbe in preiskoval dokaze o njihovi uresničitvi, in to me je prepričalo, da bo Bog kmalu ukrepal. Začel sem razmišljati: ‚Ljudje se ne bi smeli pripravljati na katastrofo, temveč na življenje, ki nam ga je namenil Bog.‘« Gary in Karen sta pričela pozitivno gledati na prihodnost. Nič več ju ni bilo strah konca sveta, saj sta bila sedaj prepričana, da bo Bog rešil probleme, ki pestijo človeštvo, in preoblikoval zemljo v raj.

Kaj počneta Gary in Karen danes, kakih 25 let kasneje? Karen pove: »Nenehno krepim svojo ljubezen do Boga Jehova in vero vanj. Poleg tega skušam pomagati drugim, da bi delali enako. Z Garyjem si s skupnimi močmi prizadevava ohranjati družino močno in enotno v čaščenju Boga. Trudiva se biti organizirana in si prizadevava ohranjati preprosto življenje, tako da se lahko osredotočava na druge in njihove potrebe.«

Gary dodaja: »Redno molim za to, da bi prišlo Božje kraljestvo in milijonom prineslo olajšanje. Del mojih molitev je tudi to, da takrat, ko se z drugimi pogovarjam o dobri novici o Božjem kraljestvu, s Svetim pismom vlijem žarek upanja vsaj enemu človeku. Jehova mi že več kot 25 let prijazno odgovarja na to molitev. S Karen verjameva, da bo Bog na zemlji kmalu naredil velike spremembe, vendar naju tega konca ni več strah.« (Matej 6:9, 10; 2. Petrovo 3:11, 12)

[Slika na strani 9]

Gary in Karen sedaj z veseljem pomagata drugim, da si pridobijo upanje, ki ga daje Sveto pismo.