Česa je mnoge strah?

»Ni vam treba biti vernik, da bi videli, da drvimo v katastrofo.« (STEPHEN O’LEARY, IZREDNI PROFESOR NA JUŽNOKALIFORNIJSKI UNIVERZI) *

ALI se strinjate z gornjo izjavo? V tem sklopu člankov bomo pregledali nekaj razlogov, zakaj se ljudje bojijo prihodnosti. Pojasnjeno pa bo tudi, zakaj smo lahko prepričani, da se življenje na zemlji ne bo končalo. Kljub vznemirjujočim dejstvom, opisanim v nadaljevanju, obstajajo tehtni razlogi za optimizem.

Nevarnost jedrske vojne je še vedno zelo velika. Leta 2007 je bilo v spletni reviji Bulletin of the Atomic Scientists zapisano naslednje svarilo: »Odkar sta bili na Hirošimo in Nagasaki odvrženi prvi atomski bombi, mora svet sprejemati odločitve, ki niso bile še nikoli tako zelo tvegane kakor danes.« Zakaj takšna zaskrbljenost? Bulletin je poročal, da je bilo leta 2007 na svetu še vedno kakih 27.000 kosov jedrskega orožja in da bi jih 2000 od teh lahko »izstrelili že v nekaj minutah«. Če bi eksplodiral že majhen odstotek tega orožja, bi bile posledice katastrofalne!

Ali se je od takrat nevarnost jedrske vojne kaj zmanjšala? V Letopisu inštituta SIPRI za leto 2009 * * piše, da Francija, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Združene države Amerike – pet vodilnih jedrskih sil – »bodisi nameščajo novo jedrsko orožje bodisi so razglasile, da bodo to storile v prihodnosti«. Toda iz te publikacije tudi izvemo, da jedrskega orožja nimajo samo te države. Po ocenah raziskovalcev imajo Indija, Pakistan in Izrael po kakih 60 do 80 jedrskih bomb. Pravijo tudi, da je po svetu pripravljenih 8392 kosov jedrskega orožja, ki samo čaka na izstrelitev.

Podnebne spremembe lahko vodijo v katastrofo. »Nevarnosti, povezane s podnebnimi  spremembami,« piše v prej omenjeni reviji Bulletin of the Atomic Scientists, »so skoraj tako strašne kakor nevarnosti, povezane z jedrskim orožjem.« Spoštovani znanstveniki, kot sta Stephen Hawking, častno upokojeni profesor na Cambriški univerzi, in sir Martin Rees, dekan kolidža Trinity na Cambriški univerzi, se povsem strinjajo s temi ostrimi opozorili. Po njunem mnenju neodgovorna raba tehnike in človeški vpliv na okolje utegneta nepopravljivo spremeniti življenje na zemlji ali celo povzročiti konec civilizacije.

Milijone skrbijo napovedi o koncu sveta. Če v kak priljubljen internetni iskalnik vtipkate zvezo »konec sveta« in leto »2012«, se bo pojavilo na stotine spletnih strani, ki govorijo o tem, da naj bi tega leta nastopil konec. Od kod takšne domneve? Po staroveškem majevskem koledarju, imenovanem »Dolgo štetje«, naj bi konec prišel leta 2012. Mnogi se bojijo, da se to nanaša na konec civilizacije, kakršno poznamo danes.

Mnogi verni ljudje menijo, da je v Svetem pismu napovedano uničenje dobesedne zemlje. Po njihovem mnenju bodo vsi zvesti verniki vzeti v nebesa, preostalo človeštvo pa bo bodisi vrženo v pekel bodisi bo ostalo na zemlji, na kateri bodo vladale kaotične razmere.

Ali Sveto pismo zares uči, da bo zemlja popolnoma uničena? »Ne verjemite vsakemu navdihnjenemu izreku,« je posvaril apostol Janez, »temveč navdihnjene izreke preverjajte, da boste ugotovili, ali izvirajo od Boga.« (1. Janezovo 4:1) Zakaj bi kar verjeli temu, kar pravijo ljudje? Ali ne bi bilo bolje, da odprete Sveto pismo in na lastne oči vidite, kaj v njem piše o koncu sveta? Morda boste presenečeni.

[Podčrtne opombe]

[Navedba virov slik na strani 4]

Gobast oblak: U.S. National Archives photo; orkan: WHO/League of Red Cross and U.S. National Archives photo