Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zgodnji založnik med ljudi širi Biblijo

Zgodnji založnik med ljudi širi Biblijo

Zgodnji založnik med ljudi širi Biblijo

ZGODOVINA na roko pisanih knjig in zvitkov sega več tisoč let v preteklost. Vendar tiskane knjige niso tako stare. Prve znane tiskane knjige so bile izdelane na Kitajskem leta 868 n. št., in sicer je bil odtis narejen z izrezljanimi lesenimi kockami. V Nemčiji je okoli leta 1455 Johannes Gutenberg iznašel premične kovinske črke in natisnil prvo Biblijo v latinščini.

Razmnoževanje Biblije in drugih knjig je samo nekaj let zatem, ko je založništvo postalo priznana dejavnost, doživelo pravi razmah. Nürnberg je postal središče založniške dejavnosti v Nemčiji, in Anton Koberger, ki je bil iz tega mesta, je morda prvi človek, ki je na veliko tiskal in izdajal Biblijo ter jo širil v druge dežele.

Ljudje vseh kultur so lahko hvaležni za trud zgodnjih biblijskih založnikov, tudi Antona Kobergerja. Pa se pobliže seznanimo s Kobergerjem in njegovim delom.

»Skrb za eno samo knjigo – Biblijo«

Koberger je prvo tiskarno odprl leta 1470 v Nürnbergu. Njegovo podjetje je na svojem vrhuncu hkrati tiskalo na 24 tiskarskih strojih ter je zaposlovalo 100 tiskarjev, rokodelcev in drugih delavcev, in sicer v Baslu, Strasbourgu, Lyonu in drugih evropskih mestih. Koberger je izdajal srednjeveške spise v latinščini in precej znanstvene literature tistega časa. V svoji karieri je natisnil 236 različnih del. Nekatera so imela po več sto strani, in vsaka stran je bila posebej natisnjena na ročnih tiskarskih strojih.

Kobergerjeve knjige so si zaradi zelo kakovostnih tiskarskih črk pridobile sloves, da so lepe in čitljive. »Koberger je vedno vztrajal pri tem, da se na črke vsakič znova nanese barva in da morajo imeti jasno obliko,« piše zgodovinar Alfred Börckel. »Obrabljene črke se niso smele uporabljati.« Poleg tega so bile v mnogih Kobergerjevih knjigah in Biblijah tudi dovršene lesorezne ilustracije.

Koberger je, kakor je napisal njegov življenjepisec Oscar Hase, od začetka do konca svojega delovanja »vseskozi kazal skrb za eno samo knjigo – Biblijo«. S svojimi kolegi si je na vso moč prizadeval, da bi v roke dobil najtočnejša razpoložljiva biblijska besedila. Ta naloga gotovo ni bila lahka, saj so bili številni pergamentni rokopisi kot dragocenosti shranjeni v izbranih samostanih, in tistim, ki so jih želeli prepisati, so jih posodili le na kratko, če sploh.

Latinska in Nemška Biblija

Koberger je naredil 15 natisov Biblie Latine (Latinske Biblije), pri čemer je prva izdaja izšla leta 1475. V nekaterih izdajah so bile upodobitve Noetove barke, Desetih zapovedi in Salomonovega templja. Leta 1483 je Koberger natisnil Biblio Germanico (Nemško Biblijo) z naklado okoli 1500 izvodov, kar je bilo za tiste čase veliko. V tej Bibliji je bilo tudi več kot 100 lesoreznih ilustracij, ki naj bi zbudile zanimanje bralcev, razjasnile pomen besedila in tiste, ki ne znajo brati, spomnile na znane biblijske zgodbe. Slike v tej Bibliji so močno vplivale na kasnejše biblijske ilustratorje, še zlasti na tiste, ki so sodelovali pri nastajanju nemških Biblij.

Kobergerjevi Nemški Bibliji iz leta 1483 so bili ljudje naklonjeni, toda izkazalo se je, da je to bila edina izdaja v nemščini, ki jo je objavil. Čeprav so uredniki skrbno prilagodili besede, da bi ustrezale latinski Vulgati, ki jo je odobravala cerkev, je ta Kobergerjev prevod temeljil na prepovedanem valdežanskem prevodu iz 14. stoletja. * Naslednje leto se je papež Inocenc VIII. spravil na valdežanske skupnosti. Nato je cerkev še bolj nasprotovala biblijam v domačem jeziku. Nadškof Berthold iz nemškega Mainza je 22. marca 1485 izdal edikt, v katerem je obsodil prevajanje Biblije v nemščino. Njegov edikt je bil naslednje leto 4. januarja tudi uradno potrjen. Koberger si v takšnem strupenem ozračju ni nikoli več upal natisniti Biblije v nemščini.

Vendar marljivo delo Antona Kobergerja ni bilo zaman. Bil je eden od pionirjev pri uporabi novonastale tiskarske umetnosti in je tako poskrbel, da so bile ljudem v Evropi takšne in drugačne knjige bolj dostopne in da so si jih lažje privoščili. Kobergerjevo prizadevanje je torej pripomoglo k temu, da je Biblija prišla v roke navadnega človeka.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 11 Glej članek »Valdežani – od krivoverstva do protestantizma«, v Stražnem stolpu, 15. marec 2002.

[Slike na strani 26]

Od leve proti desni: Lesorez, ki prikazuje daniela v levnjaku; inicialka z zlatim listom; črke jasnih oblik

[Slika na strani 26]

Koberger

[Slike na strani 26]

Podrobnosti Kobergerjeve latinske in nemške Biblije – živobarvna okraska in komentar k 1. Mojzesovi 1:1.

[Navedba virov slik na strani 26]

Vse fotografije Biblije: Courtesy American Bible Society Library; Koberger: Mit freundlicher Genehmigung der Linotype GmbH