Ali bi se morali naučiti hebrejščino in grščino?

VEČINA Biblije je bila prvotno napisana samo v dveh jezikih, v hebrejščini in grščini. * Pisce, ki so uporabljali ta jezika, je pri pisanju vodil Božji sveti duh. (2. Samuelova 23:2) Zato se za sporočilo, ki so ga zapisali, lahko reče, da je navdihnjeno od Boga. (2. Timoteju 3:16, 17)

Vendar večina ljudi, ki danes bere Biblijo, ne razume hebrejščine ali grščine, zato mora posegati po prevodu Biblije v svojem jeziku. Verjetno je tako tudi z vami. Ker se za te prevode ne more reči, da so navdihnjeni, se morda sprašujete: Ali lahko povsem razumem sporočilo v Svetem pismu, če uporabljam prevod, ali pa bi se moral lotiti učenja hebrejščine in grščine?

Dejavniki, o katerih velja razmisliti

Preden odgovorite na to vprašanje, bi morali razmisliti o več dejavnikih. Prvič, sámo znanje stare hebrejščine ali grščine ni čudežni pripomoček, ki bi posamezniku pomagal, da bi lažje razumel sporočilo v Bibliji. Jezus je Judom svojih dni dejal: »Preiskujete Svete spise, ker menite, da boste po njih imeli večno življenje, in prav ti pričajo o meni. Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.« (Janez 5:39, 40) Kaj je bila njihova težava? Ali niso dovolj razumeli hebrejščine? Ne, njihovo znanje tega jezika je bilo zelo dobro. Jezus je v nadaljevanju razkril njihovo težavo: »Dobro [. . .] vem, da v vas ni ljubezni do Boga.« (Janez 5:42)

Podobno je apostol Pavel rekel grško govorečim kristjanom v starodavnem Korintu: »Judje [. . .] prosijo za znamenja in Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa, pribitega na kol, kar je Judom razlog za spotiko, narodom pa neumnost.« (1. Korinčanom 1:22, 23) Iz tega se jasno vidi, da to, da je kdo govoril bodisi hebrejsko bodisi grško, še ni nujno pomenilo, da bo sprejel sporočilo iz Božje Besede.

 Drugič, čeprav danes nekateri govorijo sodobno hebrejščino ali grščino, se ta jezika močno razlikujeta od hebrejščine in grščine iz časa, ko je nastajalo Sveto pismo. Danes ima večina grško govorečih ljudi težave s točnim razumevanjem biblijske grščine. Razlog je v tem, da so bile v jezik dodane nove besede, ki so nadomestile starejše izraze, mnoge besede, ki so se ohranile, pa imajo drug pomen. Na primer, beseda, ki je v Apostolskih delih 7:20 in Hebrejcem 11:23 prevedena z »lep«, v sodobni grščini pomeni »smešen«. Poleg tega sta se zelo spremenili slovnica in skladnja.

Tudi če bi se naučili sodobno hebrejščino ali sodobno grščino, to še ne bi nujno pomenilo, da bi točneje razumeli Biblijo v izvirnih jezikih. Še vedno bi si morali pomagati s slovarji in slovničnimi knjigami, da bi razumeli, kako sta se ta jezika uporabljala, ko so se pisale biblijske knjige.

Tretjič, učenje novega jezika je lahko zelo zahtevna naloga. Čeprav se je na začetku morda sorazmerno lahko naučiti nekaj fraz v drugem jeziku, si je za to, da bi razumeli odtenke jezika, mogoče treba več let nenehno prizadevati. Ob tem se lahko za resničnega izkaže star pregovor, ki se glasi: Malo znanja je nevarna reč. Zakaj?

Kaj pomeni ta beseda?

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da vas je kdo, ki se uči vašega jezika, vprašal za pomen določene besede? Če se vam je, potem veste, da ni vedno lahko odgovoriti. Zakaj? Ker ima lahko neka beseda več pomenov. Mogoče ste tega posameznika prosili, naj vam pove cel stavek, v katerem se beseda pojavi, saj je brez sobesedila morda težko ugotoviti, za kateri pomen gre. Na primer, lahko da vas kdo vpraša, kaj pomeni slovenska beseda »list«. Glede na sobesedilo utegne ta beseda imeti različne pomene. Lahko pomeni del rastline, kos papirja, dokument ali pa časopis oziroma revijo. V tehničnem besedilu gre lahko za ploščat kovinski del kakega orodja, na primer žage. To besedo je najti tudi v imenih nekaterih živali – denimo morski list. Če pa se za nekoga reče, da je nepopisan list, ima ta beseda povsem drug pomen, namreč da je takšen posameznik še brez izkušenj. Torej, kateri pomen je ustrezen?

V slovarju so morda navedeni vsi možni pomeni neke besede. V nekaterih slovarjih so ti pomeni celo razvrščeni glede na pogostnost uporabe. Vendar pa je sobesedilo, v katerem je beseda rabljena, tisto, kar vam bo pomagalo ugotoviti, kaj dejansko pomeni. Naj ponazorimo: Recimo, da nimate veliko medicinskega znanja in bi želeli najti vzrok določenih bolezenskih simptomov, ki jih imate. Lahko si pomagate z medicinskim slovarjem. V njem morda preberete, da vaši simptomi v 90 odstotkih primerov pomenijo eno stvar, v 10 odstotkih pa kažejo na nekaj povsem drugega. Da bi lahko postavili pravo diagnozo, bi potrebovali veliko več znanja. Podobno vam dejstvo, da ima neka beseda v 90 odstotkih določen pomen, ne pomaga kaj dosti, če berete kakšno pomembno besedilo, v katerem je uporabljen drug pomen te besede. Da bi lahko to besedo razumeli, morate bolje poznati sobesedilo.

Kadar preučujete posamezne biblijske besede, morate prav tako poznati sobesedilo, v katerem se beseda pojavi. Na primer, izvirni besedi, ki se ponavadi prevajata z »duh«, imata lahko različne pomene, odvisno od sobesedila. Včasih se lahko ustrezno prevajata z »veter«. (2. Mojzesova  10:13; Janez 3:8) V drugih sobesedilih se nanašata na življenjsko silo, ki je v vseh živih bitjih, tako v ljudeh kot v živalih. (1. Mojzesova 7:22; Psalm 104:29; Jakob 2:26) Poleg tega so nevidna, nebeška bitja opisana kot duhovi. (1. kraljev 22:21, 22, pdč. op.; Matej 8:16) Božja dejavna sila se imenuje sveti duh. (1. Mojzesova 1:2; Matej 12:28) Ista beseda označuje silo, ki človeka vzgibava, da kaže neko stališče, nagnjenje ali čustvo, lahko pa označuje tudi prevladujoče stališče skupine ljudi. (Jozue 2:11; Galačanom 6:18)

Čeprav hebrejski ali grški slovar morda navaja te različne pomene, vam bo šele sobesedilo pomagalo ugotoviti, za kateri pomen gre. * To velja bodisi da berete Biblijo v izvirnih jezikih bodisi da uporabljate prevod v svojem jeziku.

Ali je napačno uporabljati prevod?

Nekateri si na vse kriplje prizadevajo, da bi se naučili biblijsko hebrejščino ali biblijsko grščino oziroma oba jezika. Čeprav se zavedajo svojega omejenega znanja, jim je v zadovoljstvo, da lahko berejo Biblijo v izvirnih jezikih, in menijo, da so za svoj trud poplačani. Kaj pa, če tega ne morete storiti? Ali naj bi vam to vzelo pogum, tako da bi nehali iskati biblijsko resnico? Nikakor! Za to obstaja več razlogov.

Kot prvo, nič ni narobe, če uporabljate kak biblijski prevod. Pravzaprav so pisci Krščanskih grških spisov oziroma tako imenovane Nove zaveze pogosto segali po grškem prevodu, ko so citirali iz Hebrejskih spisov. * (Psalm 40:6; Hebrejcem 10:5, 6)  Čeprav so govorili hebrejsko in bi lahko citirali iz prvotnih Hebrejskih spisov, očitno niso imeli nič proti temu, da bi uporabljali prevod teh vrstic, ki je bil lažje razumljiv tistim, katerim je bil namenjen. (1. Mojzesova 12:3; Galačanom 3:8)

Kot drugo, tudi če posameznik razume jezike, v katerih je bila napisana Biblija, lahko bere zgolj prevod Jezusovih besed. Razlog je v tem, da so pisci evangelijev to, kar je Jezus prvotno povedal v eni od različic hebrejskega jezika, zapisali v grščini. * Vsak, ki meni, da zmožnost branja besed, ki so jih Jehovovi zvesti staroveški služabniki izrekli v svojem jeziku, prinaša nekakšno posebno modrost, bi moral razmisliti o naslednjem: Dejstvo, da je Jehova poskrbel, da so se besede njegovega največjega Služabnika ohranile le v prevodu – v jeziku, ki ga je takrat razumelo največ ljudi – nakazuje, da ni pomembno, v katerem jeziku beremo Biblijo. Pomembno je, da njeno navdihnjeno sporočilo lahko beremo v nam razumljivem jeziku in da prebrano vpliva na nas.

Kot tretje, »dobra novica« v Bibliji naj bi bila na voljo ponižnim ljudem v »vsakem narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Razodetje 14:6; Luka 10:21; 1. Korinčanom 1:27–29) Skladno s tem lahko velika večina ljudi danes spoznava Božji namen iz biblijskega prevoda v svojem jeziku, ne da bi se morala učiti drugega jezika. V mnogih jezikih so na voljo številni različni prevodi, tako da ima bralec možnost izbire. *

Torej, kaj lahko storite, da bi razumeli resnico iz Biblije? Jehovove priče so spoznali, da je tematsko preučevanje Biblije, pri katerem se upošteva sobesedilo, koristna metoda, ki nam pomaga razumeti sporočilo iz Božje Besede. Na primer, izberejo določeno temo, kot je »zakonska zveza«, in poiščejo svetopisemske vrstice, ki se nanašajo nanjo. Tako dopustijo, da en svetopisemski odlomek razjasni pomen drugega. Zakaj ne bi izkoristili možnost, ki jo Jehovove priče ponujajo vsem, namreč brezplačno preučevanje Biblije na domu? Vseeno kateri jezik govorite, Bog želi, da bi »se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4; Razodetje 7:9)

[Podčrtne opombe]

[Okvir/slika na strani 22]

Septuaginta

Grško govoreči Judje v dneh Jezusa in njegovih apostolov so na veliko uporabljali Septuaginto. To je prevod Hebrejskih spisov v grščino. Septuaginta ni le nekaj posebnega, ker je bila prvi znani poskus prevajanja Svetega pisma v drug jezik, ampak je tudi vredna spoštovanja zaradi obsežnosti samega prevajalskega projekta. Skupina prevajalcev se je lotila dela v tretjem stoletju pr. n. št., prevod pa so več kot sto let zatem končali drugi.

Zgodnji kristjani so hitro pričeli uporabljati Septuaginto, s katero so učinkovito dokazovali, da je Jezus bil Kristus oziroma obljubljeni Mesija. Pri tem so bili tako uspešni, da so nekateri na Septuaginto pričeli gledati kot na krščanski prevod. Zato je med Judi izgubila priljubljenost, rezultat tega pa je bil, da je nastalo več novih grških prevodov. Enega od teh je v drugem stoletju n. št. pripravil Akvila, spreobrnjenec v judovsko vero. Neki biblicist je v opisu tega prevoda dejal, da ima »značilnost, ki je sicer ne bi pričakovali«. Po vsem Akvilovem grškem prevodu se namreč pojavlja Božje ime Jehova, zapisano s staroveškimi hebrejskimi črkami.

[Vir slike]

Israel Antiquities Authority

[Sliki na strani 23]

Pomembno je, da navdihnjeno biblijsko sporočilo beremo v nam razumljivem jeziku in da prebrano vpliva na nas.