»Dobro poznam njegove bolečine«
Zbližajte se z Bogom
»Dobro poznam njegove bolečine«
»SVET, svet, svet [je] GOSPOD.« (Izaija 6:3) Te navdihnjene besede pokažejo, da se v čistosti in neomadeževanosti ne more prav nihče kosati z Bogom Jehovom. »Ali je potem Bog zaradi svoje svetosti hladen in nedostopen?« se morda sprašujete. »Ali bi se lahko takšen svet Bog res zanimal za mene – za grešnega, nepopolnega človeka?« Preglejmo spodbudne besede, ki jih je Bog izrekel Mojzesu in so zapisane v 2. Mojzesovi 3:1–10.
Mojzes je nekega dne, ko je skrbel za čredo ovc, naletel na nekaj zelo nenavadnega – videl je, da trnov grm gori v ognju, pa »ne zgori«. (Vrstica 2) To mu je vzbudilo zanimanje, zato se je približal, da bi ugotovil, za kaj gre. Iz sredine ognja se je zaslišal glas – Jehova je po angelu spregovoril z Mojzesom in mu rekel: »Ne bližaj se semkaj! Sezuj obuvalo z nog svojih, zakaj mesto, ki na njem stojiš, je sveta zemlja.« (Vrstica 5) Samo pomislite – ker je goreči trnov grm predstavljal Božjo navzočnost, so postala sveta celo sama tla!
Sveti Bog je z razlogom nagovoril Mojzesa. Rekel je: »Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam bolečine njegove.« (Vrstica 7) Bog ni bil slep za bedo svojega ljudstva, niti ni bil gluh za njegove prošnje. Ravno nasprotno, bolečina njegovega ljudstva je postala Njegova osebna. Upoštevajte, da je Bog rekel »Jaz poznam bolečine njegove« oziroma, kot pravi drug prevod, »Dobro poznam njegove bolečine« (NW). Neki priročnik o besedni zvezi »dobro poznam« zapiše: »Ta zveza označuje osebne občutke, nežnost in sočutje.« Besede, ki jih je Jehova izrekel Mojzesu, razodevajo, da je zelo skrben in ljubeč Bog.
Kaj bo storil Bog? Svojega ljudstva ni zgolj gledal z usmiljenjem niti ga ni le sočutno poslušal. To, kar je videl in slišal, ga je navedlo, da je ukrepal. Namenil se je, da reši svoje ljudstvo iz Egipta in ga pripelje »v deželo, v kateri teče mleko in med«. (Vrstica 8) Zato je Jehova naročil Mojzesu: »Popelji moje ljudstvo [. . .] iz Egipta.« (Vrstica 10) Mojzes je zvesto opravil to nalogo, ko je leta 1513 pr. n. št. popeljal Izrael iz Egipta.
Jehova se ni spremenil. Njegovi današnji častilci so lahko prepričani, da vidi njihove nadloge in sliši njihove klice na pomoč. On dobro pozna njihove bolečine. Jehova sočustvuje s svojimi vdanimi služabniki, vendar to ni vse. Ta nežnočutni Bog ukrepa v njihovo dobro, zato »ker mu je mar« za njih. (1. Petrovo 5:7)
To, da je Bog sočuten, nas navdaja z upanjem. Mi, nepopolni ljudje, lahko z njegovo pomočjo dosežemo neko stopnjo svetosti in mu tako postanemo sprejemljivi. (1. Petrovo 1:15, 16) Neka kristjanka, ki se bojuje z depresijo in malodušjem, je našla tolažbo v pripovedi o Mojzesovi izkušnji pri trnovem grmu. Sama pravi: »Če Jehova lahko naredi sveta celo tla, potem je mogoče tudi zame nekaj upanja. Ta misel mi izredno pomaga.«
Ali bi želeli izvedeti še več o svetem Bogu Jehovu? Z Jehovom je mogoče imeti tesen odnos, saj on dobro »pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah«. (Psalm 103:14)