Voda, ki daje večno življenje

»Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode in bo vrela iz njega ter dajala večno življenje.« (JANEZ 4:14)

 »NAENKRAT se za luninim obrobjem [. . .] pojavi svetlikav modro-bel dragulj; svetla, nežna nebesno modra krogla, okrašena s počasi poplesavajočimi belimi tančicami, se postopno dviga kakor majhen biser v gostem morju črne temine.« (Opis zemlje iz vesolja po besedah astronavta Edgarja Mitchlla)

Kaj je tisto, kar daje našemu planetu tako lesketajočo se barvo, da je astronavt dobil pesniški navdih? To je voda, ki prekriva skoraj tričetrt zemljinega površja. In voda ne le, da lepša naš planet, ampak tudi pomaga ohranjati pri življenju vsa bitja na njem. Dejansko je v človeškem telesu približno 65 odstotkov vode. Zato v Encyclopædii Britannici o vodi piše: »Za življenje je ključnega pomena, saj sodeluje pri skoraj vsakem procesu, ki poteka v rastlinah in živalih.«

Zaloge vode na zemlji nikoli ne poidejo, in to po zaslugi učinkovitega sistema za recikliranje. »Skoraj vsaka kaplja vode, ki jo uporabimo, najde svojo pot nazaj v oceane,« je pojasnjeno v The World Book Encyclopedia. »Tam voda zaradi sonca izhlapeva. Nato pa se znova vrne na zemljo kot dež. Voda je vedno znova in znova v uporabi. Nikoli se ne porabi.« Ta izjemni proces je bil pred približno 3000 leti v Bibliji opisan takole: »Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.« Kakšen čudež ustvaritve je kroženje vode! (Propovednik 1:7)

Glede na to, kako zelo je voda pomembna za življenje in kako čudovito je poskrbljeno, da nam je na voljo, ne bi smeli biti presenečeni, da je v Bibliji omenjena več kot 700-krat. Biblija pogosto povezuje edinstvene značilnosti vode – še zlasti njeno očiščevalno moč in sposobnost ohranjanja življenja – z duhovnimi stvarmi. (Izaija 58:11; Janez 4:14)

Očiščevalna moč Biblije

Izraelci so se zaradi rednega kopanja in umivanja ločili od drugih narodov po svoji telesni čistoči. Običajno je bilo, da so si, ko so prišli v hišo na obed, umili noge. (Luka 7:44) Izraelci vode niso uporabljali samo za to, da so bili sami in njihovo imetje fizično čisti, ampak da so bili tudi obredno čisti. Duhovniki, ki so služili v shodnem šotoru, so se morali pogosto umivati in prati svoja oblačila. (2. Mojzesova 30:18–21) Kasneje je Salomon za tempelj v Jeruzalemu naredil »ulito morje« iz bakra, v katerem je bilo navadno več kot 44.000 litrov vode, kar je zadostovalo za očiščevanje, predpisano po Božji postavi. (2. letopisov 4:2, 6) Kakšnega pomena je takšna uporaba vode za današnje kristjane?

Apostol Pavel je pojasnil, da je Jezus očistil krščansko občino »s kopeljo vode, z besedo«. Podobno kot voda, ki človeka očiščuje fizično, ima resnica iz Božje Besede moč očiščevati v moralnem in duhovnem pogledu. Po takšnem očiščenju so Kristusovi učenci, kot je še zapisal Pavel, sveti in neomadeževani. (Efežanom 5:25–27) Zato si morajo vsi, ki želijo Božje odobravanje, prizadevati, da so v moralnem in duhovnem pogledu »brez madeža in najmanjše lise«. (2. Petrovo 3:11, 14) Kako jim pri tem pomaga Božja Beseda?

Tisti, ki želijo ugajati Bogu Jehovu, pijejo duhovno vodo z rednim preučevanjem Biblije. Ko se pridobljeno spoznanje dotakne njihovega uma in srca, jih to navda z močno željo, da bi upoštevali, kar jim naroča Biblija: »Preobrazite [se] s prenavljanjem svojega uma, da bi se prepričali, kaj je dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja.« (Rimljanom 12:2)

Točno poznavanje Božje volje jim pomaga, da prepoznajo madeže in lise v svojem vedenju in razmišljanju. Ko v svojem življenju vztrajno upoštevajo biblijska načela,  jim Božja Beseda kakor voda pomaga, da so »umiti« celo resnega greha. (1. Korinčanom 6:9–11)

Poglejmo, kako je neki mladenič iz Španije doživel to preobrazbo. »Pri 18-ih letih sem bil nezadovoljen s svojim življenjem,« pojasnjuje Alfonso. Bil je zasvojen z drogami in zakrknjen kriminalec. »Zaradi tega, kako sem ravnal s svojim telesom in z drugimi ljudmi, sem se počutil umazanega.

V šoli sem opazil mlado dekle mojih let, ki je zaradi svoje čiste zunanjosti in nedolžnosti odstopala od drugih dijakov. Njen zgled je v meni prebudil željo, da bi živel tako čisto kakor ona. Na njen predlog sem obiskal shod Jehovovih prič. Kmalu sem pričel preučevati Biblijo in razvijati prijateljstvo z Bogom. V letu dni sem očistil svoje življenje in se krstil kot Jehovova priča. Zaradi te moje osupljive spremembe je mnogo staršev iz soseske prišlo k meni s prošnjo, naj pomagam njihovim najstniškim otrokom, ki so bili zasvojeni z drogami.«

Voda, ki prinaša večno življenje

Jezus je neki Samarijanki, ki je prišla zajemat vodo iz Jakobovega studenca, pripovedoval o »živi vodi«. Dejal ji je: »Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode in bo vrela iz njega ter dajala večno življenje.« (Janez 4:10, 14) Jezusove besede nakazujejo, da »živa voda« simbolizira Božje priprave za življenje, kar je pojasnjeno v Božji Besedi, Bibliji. Te odpirajo ljudem možnost za večno življenje. Pomembna sestavina te simbolične vode je odkupna žrtev Kristusa Jezusa. »Bog je [. . .] svet tako ljubil,« je pojasnil Jezus, »da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16)

Alfonso, ki smo ga omenili prej, je pričel zelo ceniti »živo vodo«, ki jo daje Bog. O tistih, ki so ostali še naprej vpleteni v kriminal in droge, pravi: »Moj telesni brat je mrtev pa tudi vsi moji prejšnji prijatelji. Poznavanje Božje Besede me je obvarovalo podobne usode. Po zaslugi Jehovovih duhovnih priprav sem živ.« In ne le to, Alfonso se zaradi tega, kar se je naučil iz Božje Besede, veseli neskončnega življenja v Božjem obljubljenem novem svetu. (2. Petrovo 3:13)

Vabilo za vse

V zadnji biblijski knjigi najdemo opis »kristalno čiste reke vode življenja, ki je tekla izpred Božjega in Jagnjetovega prestola«. (Razodetje 22:1) Ta reka predstavlja Božje priprave, s katerimi se bo naposled poskrbelo, da bodo ljudje popolni tako, kot sta bila v začetku človeške zgodovine Adam in Eva.

Po opisu te reke se poročilo nadaljuje z naslednjim vabilom: »Kdor je žejen, naj pride.  Kdor hoče, naj zastonj vzame vodo življenja.« (Razodetje 22:17) Danes se to vabilo razglaša po vsej zemlji. Vsako leto Jehovove priče v več kot 235 deželah porabijo čez milijardo ur, da bi pomagali ljudem pridobiti si biblijsko spoznanje, ki daje življenje.

Ali vas žeja po vodi življenja? Če boste pili kristalno čisto vodo, to je, če se boste poučili o našem Stvarniku in uporabili njegove priprave, ste lahko tudi vi med tistimi, ki si bodo »zagotovili zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost,« in »se bodo [tako] lahko oklenili pravega življenja«. (1. Timoteju 6:19)

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Podobno kot voda očiščuje v fizičnem pogledu, ima biblijska resnica moč očiščevati v moralnem in duhovnem pogledu

[Okvir/sliki na strani 15]

PRESKRBA Z VODO V BIBLIJSKIH ČASIH

V biblijskih časih so se ljudje izredno trudili, da so našli zanesljiv vodni vir. Abraham in Izak sta blizu Bersebe izkopala vodnjake, zato da sta imela dovolj vode za svoji družini in črede. (1. Mojzesova 21:30, 31; 26:18)

V dolgih vročih poletjih so plitvi vodnjaki navadno presahnili. Da je bil vodnjak zanesljiv vir vode, je torej moral biti globok. (Pregovori 20:5) V Lahisu je neki vodnjak globok 44 metrov. V Gibeonu pa je vodnjak, ki je globok več kot 25 metrov in širok čez 11 metrov. Za izkop tega vodnjaka je bilo treba odstraniti približno 3000 ton kamenja. Samarijanka, ki je prišla zajemat vodo iz Jakobovega studenca, je Jezusu dejala, da je »vodnjak [. . .] globok«. Voda v njem je bila morda 23 metrov pod površjem. (Janez 4:11)

Drug vir vode na Bližnjem vzhodu starega veka so bili zbiralniki. V teh podzemnih prostorih so od oktobra do aprila zbirali deževnico. V pobočja hribov so vsekali kanale, po katerih je voda tekla v zbiralnike. Izraelci so izsekali ogromne zbiralnike za vodo. (2. letopisov 26:10, NW)

Zajemanje vode iz vodnjakov in zbiralnikov je bilo in še vedno je naporno delo. Ženske, kot so bile Rebeka in Jetrove hčere, so opravljale življenjsko pomembno delo, ko so vsak dan zajemale vodo za družino in živino. (1. Mojzesova 24:15–20; 2. Mojzesova 2:16)

[Slika na strani 15]

Alfonso danes drugim govori o Božji Besedi