Kako lahko izberete dober prevod Biblije?

BIBLIJA je bila napisana v stari hebrejščini, aramejščini in grščini. Zato večina tistih, ki jo želijo danes prebirati, potrebuje prevod.

Biblija je danes najbolj prevajana knjiga na svetu, saj je deloma ali v celoti na voljo v več kot 2400 jezikih. V nekaterih jezikih je bralcem na voljo zelo veliko prevodov, in ne le eden. Ker lahko tudi v slovenščini izbiramo med več prevodi, prav gotovo želite izbrati najboljšega.

Da bi se pri izbiri prevoda lahko modro odločili, morate poznati odgovore na naslednja vprašanja: V katere skupine lahko razvrstimo biblijske prevode? Kakšne so odlike in slabosti prevodov v posamezni skupini? In zakaj bi morali biti ob prebiranju nekaterih biblijskih prevodov previdni?

Iz ene skrajnosti v drugo

Čeprav se biblijski prevodi med sabo slogovno močno razlikujejo, jih je vseeno mogoče razdeliti v tri osnovne skupine. Ena skrajnost so medvrstični prevodi. V teh prevodih je besedilo zapisano v izvirnem jeziku in zraven prevedeno beseda za besedo v ciljni jezik.

Druga skrajnost so prevodi, v katerih je besedilo parafrazirano. V njih prevajalci svobodno na novo ubesedijo biblijsko sporočilo, tako kot ga razumejo in kot menijo, da bi bilo privlačno za bralce.

V tretjo skupino pa spadajo biblijski prevodi, ki skušajo ujeti zlato sredino med tema dvema skrajnostma. Pripravljalci teh prevodov si prizadevajo izraziti pomen in stil besed v izvirnem jeziku, hkrati pa želijo, da bi bil prevod lahko berljiv.

 Ali je najboljše izbrati dobesedni prevod?

Če vzamemo v roke prevod, v katerem je prevedena beseda za besedo, ponavadi ugotovimo, da to ni najboljši pripomoček za razumevanje posameznih biblijskih vrstic. Zakaj ne? Za to obstajajo številni razlogi. Naj omenimo dva od njih.

1. Ne obstajata niti dva jezika, ki bi si bila povsem enaka po slovnici, besedišču in stavčni zgradbi. Profesor hebrejščine, S. R. Driver, pravi, da se jeziki »ne razlikujejo le v slovnici in besedišču, temveč tudi [. . .] po tem, kako so misli v stavku razvrščene«. Ljudje, ki govorijo drug jezik, tudi drugače razmišljajo. »Zato se,« nadaljuje ta profesor, »stavčna zgradba od jezika do jezika razlikuje.«

Glede na to, da ni noben jezik po besedišču in slovnici povsem enak biblijski hebrejščini in grščini, bi bil prevod Biblije, narejen beseda za besedo, nejasen oziroma bi morda celo izražal napačen pomen. Razmislite o naslednjih zgledih.

Apostol Pavel je v svojem pismu Efežanom uporabil besedno zvezo, ki jo dobesedno prevajamo »v (igralni) kocki ljudi«. (Efežanom 4:14, The Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures) *. Ta izraz je povezan z goljufanjem pri kockanju. Vendar danes v večini jezikov dobesedni prevod te zveze nima nobenega smisla. Če to besedno zvezo prevedemo »po človeški prevarljivosti«, njen pomen izrazimo jasneje.

Pavel je v svojem pismu Rimljanom uporabil grški izraz, ki dobesedno pomeni »k vretju duha«. (Rimljanom 12:11, Kingdom Interlinear) Ali v vašem jeziku takšen prevod kaj pove? Ta besedna zveza pravzaprav pomeni »prekipevati od duha«.

Jezus je v enem svojih najbolj znanih govorov uporabil besedno zvezo, ki jo prevajalci pogosto prevedejo takole: »Blagor ubogim v duhu.« (Matej 5:3, SSP) Toda takšen dobesedni prevod je v mnogih jezikih nerazumljiv.  Včasih povsem dobesedni prevod celo namiguje na to, da so »ubogi v duhu« umsko neuravnovešeni oziroma jim manjka življenjske moči in odločnosti. Toda Jezus je ob tej priložnosti ljudi učil, da njihova sreča ni odvisna od zadovoljevanja telesnih potreb, temveč od tega, ali bodo priznali, da potrebujejo Božje vodstvo. (Luka 6:20) Zato je pomen te besedne zveze točneje izražen s prevodom »tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb,« ali »tisti, ki vedo, da potrebujejo Boga«. (The New Testament in Modern English).

2. Pomen neke besede oziroma besedne zveze se lahko spremeni glede na sobesedilo. Tako ima denimo hebrejska beseda, ki se običajno nanaša na človeško roko, lahko še mnogo drugih pomenov. Odvisno pač od sobesedila lahko to besedo med drugim prevedemo z »oblast«, »darežljivost« oziroma »moč«. (2. Samuelova 8:3; 1. kraljev 10:13; Daniel 12:7) Pravzaprav je ta beseda v angleški  izdaji Sveto pismo – prevod novi svet prevedena z več kot 40 različnimi besedami oziroma besednimi zvezami.

Sobesedilo torej lahko narekuje, kako bo prevajalec prevedel neko besedo, zato je v angleški izdaji Prevoda novi svet 5500 grških besed prevedenih s skoraj 16.000 angleškimi in 8500 hebrejskih besed z več kot 27.000 angleškimi. * Zakaj tolikšna raznolikost pri prevajanju biblijskih besed? Odbor za pripravo angleškega Prevoda novi svet je presodil, da je pomembnejše pripraviti prevod, v katerem bi se pomen teh besed najbolje skladal s sobesedilom, kot pa pripraviti povsem dobesedni prevod. Kljub temu so hebrejske in grške besede v angleškem Prevodu novi svet kar najbolj dosledno prevedene v angleščino.

Jasno je torej, da pri prevajanju Biblije ne gre le za to, da prevajalci posamezno besedo iz izvirnega jezika na vseh mestih prevedejo enako. Pri prevajanju morajo uporabiti zdravo presojo, saj lahko le tako izberejo besede, ki točno in razumljivo izražajo misli iz izvirnega besedila. Poleg tega morajo biti besedne zveze in stavki v prevodu tvorjeni tako, da ustrezajo slovničnim pravilom ciljnega jezika.

Kako pa je s prostimi prevodi?

Prevajalci, ki pripravljajo biblijske prevode, pogosto imenovane parafraze oziroma prosti prevodi, si jemljejo veliko svobode pri prevajanju besedila v ciljni jezik. Kaj to pomeni? To pomeni, da napišejo, kaj bi izvirno besedilo po njihovem lahko pomenilo, ali pa da izpustijo nekatere informacije, ki so v izvirnem besedilu. Takšni parafrazirani prevodi radi pritegnejo ljudi, saj so lahko berljivi. Vendar pa je ravno zaradi tega pomen izvirnika včasih zamegljen ali spremenjen.

Razmislite o tem, kako je v eni od takšnih parafraziranih Biblij prevedena znamenita Jezusova vzorčna molitev: »Oče naš, ki si v nebesih, razkrij nam, kdo si.« (Matej 6:9, The Message: The Bible in Contemporary Language) V točnejšem prevodu so te Jezusove besede prevedene takole: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« Bodite tudi pozorni, kako je v nekaterih Biblijah preveden Janezov evangelij 17:26. Po nekem prostem prevodu je Jezus v noči, ko so ga aretirali, k svojemu Očetu molil tako: »Razodel sem jim, kdo si.« (Today’s English Version) V zvestejšem prevodu so njegove besede prevedene takole: »Razodel sem jim tvoje ime.« Ali vidite, kako nekateri prevajalci v resnici prikrivajo dejstvo, da ima Bog ime, ki ga je treba uporabljati in poveličevati?

Zakaj moramo biti previdni?

Nekateri prosti prevodi zagrinjajo moralna merila, ki jih najdemo v izvirnem besedilu. Tako na primer po prevodu The Message: The Bible in Contemporary Language v Prvem pismu Korinčanom 6:9, 10 piše: »Ali ne razumete, da tako ni prav živeti? Nepravični, ki jim ni mar za Boga, se mu v njegovem kraljestvu ne bodo pridružili. Tisti, ki izkoriščajo in zlorabljajo drug drugega, tisti, ki izkoriščajo in zlorabljajo spolnost, izkoriščajo in zlorabljajo zemljo in vse, kar je na njej, ne ustrezajo pogojem za državljane Božjega kraljestva.«

 Primerjajte ta prevod s točnejšim v Prevodu novi svet, ki se glasi: »Kaj? Mar ne veste, da nepravični ne bodo podedovali Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, ne tatovi, ne pohlepneži, ne pijanci, ne sramotilci, ne izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« Ali ste opazili, da podrobnosti, ki jih je zapisal apostol Pavel o tem, česa bi se morali ogibati, v prostem prevodu niso niti omenjene?

Delo prevajalca pa lahko obarvajo tudi doktrinalni predsodki. Na primer, po prevodu Today’s English Version, ki mu običajno pravijo Good News Bible, je Jezus svojim sledilcem dejal: »Vstopite skozi ozka vrata, kajti vrata v pekel so široka in pot, ki vodi tja, je lahka in mnogo jih hodi po njej.« (Matej 7:13) Prevajalci so vstavili besedo »pekel«, čeprav v Matejevem poročilu jasno piše »pokončanje«. Zakaj so to storili? Verjetno zato, ker so hoteli podpreti zamisel, da bodo hudobni večno mučeni, ne pa, da bodo za večno uničeni. *

Kako najti najboljši prevod

Biblija je bila napisana v občem, vsakdanjem jeziku preprostih ljudi, kakršni so kmetje, pastirji in ribiči. (Nehemija 8:8, 12; Apostolska dela 4:13) Zato dober prevod biblijsko sporočilo približa iskrenim ljudem, ne glede na njihovo poreklo. Poleg tega ima dober prevod naslednje značilnosti:

◗ Sporočilo, ki ga je navdihnil Bog, je točno prevedeno v ciljni jezik. (2. Timoteju 3:16)

◗ Besede so prevedene dobesedno, kadar je ubeseditev in stavčno zgradbo izvirnega besedila mogoče prenesti v ciljni jezik.

◗ Kadar bi dobesedni prevod izkrivil ali zakril pomen neke besede ali besedne zveze, je raje preveden točen pomen.

◗ Napisan je v naravnem jeziku, ki ga bralec zlahka razume in ga pritegne k branju.

Ali vam je takšen prevod na voljo? Milijone bralcev te revije prisega na Prevod novi svet. Zakaj? Ker se strinjajo s pristopom odbora, ki je pripravljal ta prevod. Njegovi člani so v predgovoru k prvi angleški izdaji zapisali: »Svetega pisma nikakor nočemo parafrazirati. Ves čas smo si prizadevali besedilo prevesti kar najbolj dobesedno, in to povsod tam, kjer nam to omogoča sodobni angleški jezik in kjer dobesedni prevod ne bi prikril pomena oziroma zvenel okorno.«

Prevod novi svet je v celoti ali deloma na voljo v več kot 60 jezikih, do sedaj pa je bilo natisnjenih že več kot 145,000.000 izvodov! Glede na to, da so v slovenščini po tem prevodu na voljo Krščanski grški spisi, prosite Jehovove priče, naj vam ga priskrbijo. Tako se boste lahko sami prepričali, da je koristno imeti točen prevod.

Tisti, ki Biblijo preučujejo iskreno, želijo razumeti sporočilo, ki ga je navdihnil Bog, in zatem po njem tudi živeti. Če tudi vi sodite med takšne ljudi, potem potrebujete točen prevod Biblije. Pravzaprav si takšen prevod tudi zaslužite.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

Parafrazirani prevodi radi pritegnejo ljudi, saj so lahko berljivi. Vendar pa je ravno zaradi tega pomen izvirnika včasih zamegljen ali spremenjen.

[Poudarjeno besedilo na strani 22]

Sveto pismo – prevod novi svet je v celoti ali deloma na voljo v več kot 60 jezikih, do sedaj pa je bilo natisnjenih že več kot 145,000.000 izvodov!

[Okvir/slika na strani 20]

STAROVEŠKI PARAFRAZIRANI PREVOD

Parafrazirani oziroma prosti prevodi Biblije niso nič novega. V preteklosti so Judje pripravili zelo svobodne parafraze Svetih spisov, ki so danes znane kot aramejski targumi. Čeprav zanje ne moremo trditi, da so točno prevedeni, pa nam razkrivajo, kako so Judje razumeli nekatere vrstice. Tako prevajalci lažje ugotovijo pomen nekaterih težjih odlomkov. Na primer, glede Joba 38:7 je v njih pojasnjeno, da so z besedno zvezo »sinovi Božji« mišljene »množice angelov«. Iz targumov je tudi razvidno, da v hebrejščini predlog, ki je v Prvi Mojzesovi knjigi 10:9 rabljen pri opisu Nimroda, izraža sovražnost in ga je treba prevesti s »proti« oziroma »je nasprotoval«, in ne preprosto z nevtralnim »pred«. Te parafraze so bile priložene biblijskemu besedilu, vendar niso bile nikoli mišljene kot nadomestilo za samo Biblijo.

[Slika]

DEL BESEDILA V WALTONOVEM PREVODU BIBLIA POLYGLOTTA, KI JE BIL DOKONČAN LETA 1657, JOB 38:1–15

Hebrejsko biblijsko besedilo (z medvrstičnim prevodom v latinščino)

Isto besedilo iz aramejskega targuma

[Slika na strani 19]

DEL BESEDILA KRŠČANSKIH GRŠKIH SPISOV V PREVODU THE KINGDOM INTERLINEAR, EFEŽANOM 4:14

V levem stolpcu je besedilo prevedeno beseda za besedo, v desnem pa je prevedeno po pomenu

[Navedba vira slike na strani 18]

Ozadje: Shrine of the Book, Israel Museum, Jerusalem