Od kod smo prišli?

ZAKAJ JE POMEMBNO NAJTI ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE? Veliko ljudi je naučenih, da se je življenje na zemlji pojavilo po naključju. Rečeno jim je, da je človeška rasa z vsemi svojimi čustvenimi, razumskimi in duhovnimi sposobnostmi nastala z nizom malo verjetnih, naključnih dogodkov.

Toda razmislite: če smo res plod evolucije in če Stvarnik ne obstaja, potem je človeška rasa v nekem smislu sirota. Potemtakem ljudem ni na voljo noben vir višje modrosti, na katerega bi se lahko obrnili za nasvet – nikogar, ki bi nam pomagal reševati težave. Pri preprečevanju okoljevarstvenih katastrof, reševanju političnih sporov in iskanju poti iz osebnih kriz torej nimamo druge možnosti, kot da se zanašamo na človeško modrost.

Ali vas ta misel navda z notranjim mirom? Če vas ne, razmislite o alternativi. Ta ni samo prijetnejša, temveč je tudi bolj smiselna.

Kaj pravi Biblija

Biblija uči, da je človeka neposredno ustvaril Bog. Nismo plod brezbrižne in brezrazumske evolucije. Pač pa otroci ljubečega in inteligentnega Očeta. Razmislite o teh nedvoumnih izjavah, ki so zapisane v Bibliji.

1. Mojzesova 1:27: »Ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.«

Psalm 139:14: »Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.«

Matej 19:4–6: »Ali niste brali, da ju je ta, ki ju je ustvaril, na začetku ustvaril kot moškega in žensko in rekel ‚Zato bo moški zapustil očeta in mater ter se bo držal  svoje žene, in ta dva bosta eno telo‘? Tako nista več dva, temveč eno telo. Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.«

Apostolska dela 17:24, 25: »Bog, ki je naredil svet in vse, kar je na njem, Ta, ki je Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v svetiščih, ki so narejena z rokami, niti mu človeške roke ne strežejo, kakor da bi kaj potreboval, ker on sam vsem daje življenje, dihanje in vse.«

Razodetje 4:11: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.«

Kako vam bodo biblijski odgovori pomagali do pravega notranjega miru

Če vemo, da Bogu »dolguje svoje ime [oziroma obstoj] vsaka družina [. . .] na zemlji«, to oblikuje naš pogled na druge ljudi. (Efežanom 3:15) In vpliva tudi na to, kako gledamo nase in na svoje probleme. V nadaljevanju je opisano, kako se bo to opazilo v našem razmišljanju.

Kadar bomo pred težkimi odločitvami, si ne bomo preveč belili glave zaradi nasprotujočih si človeških mnenj. Raje bomo povsem zaupali biblijskemu nasvetu. Zakaj? Zato ker je »vse Pismo [. . .] navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti, da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17)

Res je, da se moramo za to, da bi udejanjili biblijske nasvete, potruditi in biti samodisciplinirani. Včasih svetopisemske smernice od nas morda celo zahtevajo, da ravnamo drugače, kot nam narekujejo naši nagibi. (1. Mojzesova 8:21) Toda če sprejmemo, da nas je ustvaril ljubeč Oče, ki je v nebesih, je edino logično skleniti, da on ve, katero pot naj uberemo, da bo najboljše za nas. (Izaija 55:9) Njegova Beseda nam namreč zagotavlja: »Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.« (Pregovori 3:5, 6, SSP) Če bomo udejanjali ta nasvet, nam bo pred izzivi in odločitvami prihranjena prenekatera skrb, ki bi jo sicer občutili.

Kadar bomo žrtev predsodkov, nas ne bodo težili občutki manjvrednosti, saj ne bomo mislili, da smo iz tega ali onega razloga vredni manj od ljudi druge rase ali kulture. Ravno nasprotno, razvili bomo zdravo spoštovanje do samega sebe. Zakaj? Zato ker naš Oče, Bog Jehova, »ni pristranski, temveč [. . .] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. (Apostolska dela 10:34, 35)

To spoznanje nas bo tudi varovalo, da ne bomo gojili predsodkov do drugih. Razumeli bomo, da ni nobenega utemeljenega razloga, da bi se imeli za boljše od ljudi druge rase, saj je Bog »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju«. (Apostolska dela 17:26)

Vsekakor je spoznanje, da smo ustvarjeni in da je našemu Stvarniku mar za nas, prvi korak do pravega notranjega miru. Vendar je, da bi ta mir ohranili, potrebno še nekaj.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Ali so ljudje plod evolucije?

[Slika na strani 5]

Spoznanje, da je našemu Stvarniku mar za nas, nas lahko navda s pravim notranjim mirom