1. Kako je Jezus dal popoln zgled požrtvovalnosti?

JEZUS je, ko je bil na zemlji, dal popoln zgled požrtvovalnosti. Da bi lahko izpolnjeval Božjo voljo, je lastne želje in ugodje dajal na stran. (Jan. 5:30) Ostal je zvest do smrti in s tem dokazal, da njegova požrtvovalnost nima meja. (Fil. 2:8)

2. Kako lahko pokažemo, da smo požrtvovalni, in zakaj naj bi bili takšni?

² Kot Jezusovi sledilci moramo biti tudi mi požrtvovalni. Kaj pa pomeni, da je kdo požrtvovalen? Preprosto povedano, to pomeni, da se je pripravljen odpovedati lastnim željam, zato da bi pomagal drugim. Lahko bi rekli, da je požrtvovalnost nasprotje sebičnosti. (Beri Matej 16:24.) Če smo nesebični, lažje dajemo občutke in želje drugih pred svoje lastne. (Fil. 2:3, 4) Pravzaprav je Jezus učil, da je nesebičnost bistvo našega čaščenja. V kakšnem smislu? K požrtvovalnosti nas namreč spodbuja tudi krščanska ljubezen, ki je razpoznavni znak pravih Jezusovih učencev. (Jan. 13:34, 35) In samo pomislimo na blagoslove, ki jih uživamo, ker smo del svetovne bratovščine, znane po požrtvovalnosti!

3. Kaj bi utegnilo spodkopati našo požrtvovalnost?

³ Vendar imamo opravka s sovražnikom, ki lahko prikrito spodkopava našo požrtvovalnost. Ta sovražnik je naša težnja k sebičnosti. Spomni se, kako sta sebičnost pokazala Adam  in Eva. To, kar je storila Eva, je izviralo iz sebične želje, da bi bila kakor Bog. Njen mož pa je sebično željo odseval tako, da je želel bolj ugajati njej kakor Jehovu. (1. Mojz. 3:5, 6) Hudič je potem, ko je Adama in Evo odvrnil od pravega čaščenja, na sebičnost poskušal navesti še druge ljudi. Celo Jezusa je skušal pripraviti do tega, da bi bil sebičen. (Mat. 4:1–9) Danes je Satanu uspelo večino ljudi zavesti, da na različne načine kažejo to lastnost. Tega ne gre kar spregledati, saj lahko splošno razširjena sebičnost vpliva tudi na nas. (Efež. 2:2)

4. a) Ali lahko danes odstranimo sebična nagnjenja? Pojasni. b) O katerih vprašanjih bomo razmislili?

⁴ Sebičnost bi lahko primerjali z rjo, ki se pojavi na železu. Če je železen predmet izpostavljen zunanjim vplivom, lahko začne rjaveti. Zelo nevarno bi bilo ne meniti se za rjo, saj bi se ta na predmetu lahko tako razširila, da bi ga poškodovala oziroma uničila. Podobno je v našem primeru. Čeprav danes ne moremo odstraniti lastne nepopolnosti in svojih sebičnih nagnjenj, moramo biti pozorni na nevarnosti, ki so s tem povezane, in se proti takšnim nagnjenjem bojevati. (1. Kor. 9:26, 27) Kako lahko pri sebi prepoznamo znake sebičnosti? In kako smo lahko še bolj požrtvovalni?

5. a) V čem je Biblija podobna ogledalu? (Glej sliko pri naslovu.) b) Na kaj moramo paziti, ko pri sebi iščemo morebitne znake sebičnosti?

⁵ Kakor lahko z ogledalom preverimo svoj videz, tako lahko z Biblijo preverimo svojo notranjost in popravimo nepravilnosti, ki jih morda najdemo. (Beri Jakob 1:22–25.) Vendar nam je ogledalo v pomoč samo, če ga uporabimo tako, kot je treba. Če se na primer vanj le bežno pogledamo, morda ne bomo opazili kakšne sicer majhne, a bistvene pomanjkljivosti. Če pa vanj denimo pogledamo od strani, morda v njem vidimo podobo koga drugega. Podobno je, če želimo s pomočjo Svetega pisma videti napake, kot je sebičnost; potem naj te knjige ne bi brali le tu in tam, niti je ne bi smeli uporabljati za to, da bi videli napake koga drugega.

6. Kako vztrajamo v popolni postavi?

⁶ Lahko bi se zgodilo, da sledi sebičnosti, ki bi se v nas pojavile, ne bi opazili, čeprav bi redno, celo vsak dan, brali Božjo Besedo. Kako je to mogoče? Razmisli o naslednjem: V zgledu z ogledalom, ki ga je zapisal Jakob, težava ni bila v tem, da bi se človek v ogledalo pogledal površno. Jakob je napisal: »Pogleda se.« Na tem mestu je Jakob uporabil grško besedo, ki označuje temeljit pregled oziroma tehten premislek. V čem je bila potem težava tega človeka? Jakob je v nadaljevanju povedal: »Odide ter takoj pozabi, kakšen je.« Da, gre stran od ogledala in glede tega, kar je videl, ne ukrene ničesar. V nasprotju z njim pa »izpolnjevalec besede« ne le »pozorno gleda v popolno postavo«, temveč tudi »v njej vztraja«. Takšen popolne postave Božje Besede ne bo enostavno pustil za seboj, ampak bo vztrajal pri njenih naukih. Nekaj podobnega je povedal tudi Jezus: »Če ostanete v moji besedi, ste zares moji učenci.« (Jan. 8:31)

7. Kako se lahko z Biblijo preiščemo, ali so v nas sledi sebičnosti?

⁷ Torej, da bi uspešno odstranjeval sledi sebičnosti, moraš najprej pozorno brati Božjo Besedo. To ti lahko pomaga prepoznati področja, katerim moraš posvetiti pozornost. Toda storiti moraš še nekaj več. Kopati moraš globlje,  tako da raziskuješ. Ko imaš enkrat kakšno svetopisemsko poročilo jasno v mislih, se skušaj vanj vživeti, tako da se med drugim vprašaš: »Kako bi jaz ravnal v teh okoliščinah? Ali bi res ravnal pravilno?« Najpomembnejše pa je, da si potem, ko o prebranem poglobljeno razmisliš, prizadevaš to tudi udejanjati. (Mat. 7:24, 25) Razmislimo, kako nam lahko poročili o kralju Savlu in apostolu Petru pomagata ohraniti požrtvovalnost.

8. Kakšno stališče je imel Savel na začetku svojega kraljevanja in kako je to pokazal?

⁸ Izraelski kralj Savel nam je za svarilo, da lahko sebičnost spodkoplje našo požrtvovalnost. Savel je bil na začetku svojega kraljevanja skromen in ponižen. (1. Sam. 9:21) Izraelcev, ki so nasprotovali temu, da bi bil on kralj, ni hotel kaznovati, čeprav bi se lahko čutil povsem upravičenega braniti položaj, ki mu ga je dal Bog. (1. Sam. 10:27) Sprejel je vodstvo Božjega duha in popeljal Izrael do zmage v boju proti Amoncem. In potem je zasluge za zmago ponižno pripisal Jehovu. (1. Sam. 11:6, 11–13)

9. Kako se je v Savlu razvilo sebično mišljenje?

⁹ Pozneje je Savel dovolil, da sta ga kakor rja začela najedati sebično mišljenje in ponos. Po zmagi nad Amalečani je lastne želje postavil pred poslušnost Jehovu. Namesto da bi uničil plen, kakor je to zapovedal Bog, ga je pohlepno vzel. Poleg tega si je v svoji ošabnosti dal postaviti spomenik. (1. Sam. 15:3, 9, 12) Ko mu je prerok Samuel povedal, da Jehova ni zadovoljen z njim, je svoje ravnanje skušal upravičiti s poudarjanjem tistega dela Božje zapovedi, ki ga je upošteval, in s tem, da je za svojo napako okrivil druge. (1. Sam. 15:16–21) Ker je bil ponosen, ga je bolj skrbelo za lastni ugled pred ljudmi kakor pa za to, da bi ugajal Bogu. (1. Sam. 15:30) Kako nam je lahko to poročilo o Savlu kakor ogledalo, ki nam pomaga ohranjati požrtvovalnost?

10., 11. a) Kaj se iz Savlovega primera naučimo o ohranjanju požrtvovalnosti? b) Kako se lahko ognemo temu, da bi šli po Savlovi slabi poti?

¹⁰ Prvič, iz Savlovega svarilnega zgleda spoznamo, da ne smemo biti preveč prepričani sami vase in meniti, da bomo, če smo do sedaj bili požrtvovalni, kar samodejno takšni še naprej. (1. Tim. 4:10) Imejmo v mislih, da je Savel nekaj časa ravnal dobro in je užival Božjo naklonjenost, toda ni izkoreninil sebičnih teženj, ki so ga začele obvladovati. Jehova je nazadnje Savla zaradi neposlušnosti zavrgel.

¹¹ Drugič, paziti moramo, da se ne bi osredinjali samo na tista področja v svojem življenju, na katerih nam gre dobro, prezrli pa bi tista, na katerih moramo kaj popraviti. To bi bilo podobno, kakor če bi se gledali v ogledalu in občudovali svoja nova oblačila, ne bi pa se zmenili za umazanijo na obrazu. Tudi če morda nismo tako samozadovoljni, kakor je to postal Savel, bi se morali vsekakor paziti vsake težnje, ki bi nas morda navedla, da bi šli po isti slabi poti. Če dobimo nasvet, pazimo, da ne bi upravičevali svojih dejanj, omalovaževali problema ali prelagali krivde na druge. Veliko bolje je, da ne posnemamo Savla, ampak da smo dovzetni za nasvete. (Beri Psalm 141:5.)

12. Kako nam lahko požrtvovalnost pomaga, če smo hudo grešili?

¹² Kaj pa, če smo hudo grešili? Savel je želel ohraniti svoj ugled in to mu je  preprečevalo, da bi duhovno okreval. V nasprotju s tem nam požrtvovalnost lahko pomaga premagati občutek sramu in poiskati potrebno pomoč. (Preg. 28:13; Jak. 5:14–16) Neki brat je na primer začel gledati pornografijo, ko mu je bilo 12 let, in je to skrivaj počel dobrih deset let. Sam pripoveduje: »Zelo težko mi je bilo ženi in starešinam priznati, kaj počnem. Toda ko sem to storil, se mi je zdelo, kakor da je z mojih ramen padlo zelo veliko breme. Ko sem izgubil prednost služiti kot strežni služabnik, so bili nekateri moji prijatelji nad menoj razočarani, kakor da sem se jim izneveril. Vendar vem, da je Jehova zdaj bolj zadovoljen z mojim služenjem, kakor je bil prej, ko sem gledal pornografijo, in njegovo mnenje je tisto, ki zares šteje.«

13., 14. Kako je Peter kazal svoje sebične težnje?

¹³ Apostol Peter je bil, ko ga je poučeval Jezus, požrtvovalen. (Luk. 5:3–11) Vendar se je moral vseeno bojevati proti sebičnim težnjam. Bil je na primer ogorčen, ko sta apostola Jakob in Janez skušala premeteno priti do uglednih položajev pri Jezusu v Božjem kraljestvu. Peter si je morda mislil, da bi eden od teh položajev moral biti njegov, saj mu je Jezus že rekel, da bo imel posebno vlogo. (Mat. 16:18, 19) Kakor koli že, Jezus je tako Jakoba in Janeza kakor tudi Petra in druge apostole posvaril pred sebično težnjo, da bi gospodovali svojim bratom. (Mar. 10:35–45)

¹⁴ Peter se je s tem, kako gleda nase, bojeval celo še po tem, ko je Jezus skušal korigirati njegovo mišljenje. Ko je Jezus apostolom rekel, da se bodo za nekaj časa odvrnili od njega, je Peter druge skušal ponižati, sebe pa povzdigniti z zatrjevanjem, da bo samo on ostal zvest. (Mat. 26:31–33) Vendar je bila njegova samozavest povsem neutemeljena, saj mu še tistega večera ni uspelo biti požrtvovalen. V želji, da bi zaščitil sebe, je Jezusa trikrat zatajil. (Mat. 26:69–75)

15. Zakaj nam Petrov zgled vliva pogum?

 ¹⁵ Kljub tem bojem in neuspehom je Peter opogumljajoč zgled. Z lastnim trudom in pomočjo Božjega svetega duha mu je uspelo premagati neprimerne težnje ter odsevati samoobvladanje in požrtvovalno ljubezen. (Gal. 5:22, 23) Zdržal je preizkušnje, za katere bi lahko rekli, da so bile težje od tistih, ob katere se je prej spotaknil. S tem, kako se je odzval, ko ga je apostol Pavel javno pokaral, je pokazal ponižnost. (Gal. 2:11–14) In do Pavla tudi potem, ko ga je ta oštel, ni pestoval zamere niti ni menil, da mu je omajal položaj, ki ga je imel. Peter je imel še naprej rad Pavla. (2. Pet. 3:15) Petrov zgled nam vsekakor lahko pomaga ohranjati požrtvovalnost.

16. Kako smo lahko požrtvovalni v težavnih okoliščinah?

¹⁶ Pomisli, kako se odzoveš v težavnih okoliščinah. Ko so bili Peter in apostoli zaradi oznanjevanja v zaporu in pretepeni, so bili veseli, »ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje za njegovo [Jezusovo] ime«. (Apd. 5:41) Tudi ti lahko na preganjanje gledaš kot na priložnost, da pokažeš požrtvovalnost in s tem posnemaš Petra ter hodiš po Jezusovih stopinjah. (Beri 1. Petrovo 2:20, 21.) Takšno stališče ti celo utegne biti v pomoč, če kdaj potrebuješ discipliniranje starešin. Ne bodi zamerljiv, ampak raje posnemaj Petra. (Prid. 7:9)

17., 18. a) Kaj se lahko vprašamo glede svojih duhovnih ciljev? b) Kaj lahko storimo, če v svojem srcu zaznamo kanček sebičnosti?

¹⁷ Petrov zgled ti prav tako lahko koristi, ko gre za duhovne cilje. Za te cilje si lahko prizadevaš tako, da se vidi, da si požrtvovalen. Toda pazi, da tvoje prizadevanje ne bi postalo prizadevanje za ugled. Zato se vprašaj: Ali bi lahko željo, da izboljšam ali razširim svojo službo Jehovu, kvarila želja po večjem ugledu oziroma oblasti, kakor je bilo to razvidno iz tega, kar sta Jakob in Janez prosila Jezusa?

¹⁸ Če v svojem srcu zaznaš kanček sebičnosti, prosi Jehova, naj ti pomaga popraviti mišljenje in občutke; nato pa se trudi bolj osredinjati na njegovo slavo, ne na svojo. (Ps. 86:11) Poleg tega si lahko prizadevaš za takšne cilje, zaradi katerih ne boš v središču pozornosti. Lahko bi denimo še bolj razvijal katero od tistih lastnosti sadu duha, ki ti še zlasti predstavlja izziv. Oziroma če se marljivo pripravljaš na shod, ni pa ti ravno do tega, da bi pomagal čistiti kraljestveno dvorano, si lahko postaviš za cilj udejanjanje nasveta iz Rimljanom 12:16. (Beri.)

19. Kaj lahko storimo, da nam to, kar vidimo v ogledalu oziroma Božji Besedi, ne bi vzelo poguma?

¹⁹ Kadar se pozorno pogledamo v ogledalo, Božjo Besedo, pa opazimo pomanjkljivosti, celo znake sebičnosti, nam to morda vzame pogum. Če se ti to kdaj zgodi, se spomni na »izpolnjevalca besede« iz Jakobove ponazoritve. Jakob ne govori o tem, kako hitro ta človek odpravi težave, ki jih je odkril, niti o tem, ali mu uspe popraviti vse hibe; Jakob zanj reče, da »vztraja« v popolni postavi. (Jak. 1:25) Ta človek si je zapomnil, kar je videl v ogledalu, in si je prizadeval, da se popravi. Zato glej nase pozitivno, na svoje pomanjkljivosti pa uravnovešeno. (Beri Pridigar 7:20.) Še naprej pozorno glej v popolno postavo in si prizadevaj ohranjati požrtvovalnost. Jehova ti je voljan pomagati, kakor je pomagal že toliko tvojim bratom in sestram, ki kljub svoji nepopolnosti lahko imajo, in tudi res imajo, Božjo naklonjenost in blagoslov.