Stresne okoliščine lahko zelo negativno vplivajo na nas. Povsem lahko prevzamejo naše misli, nam posrkajo vso energijo in celo vplivajo na to, kako gledamo na življenje. David, kralj v starem Izraelu, se je mnogokrat znašel v stiski. Kaj je v stiski storil? Na to vprašanje sam odgovarja v ganljivem psalmu: »S svojim glasom sem klical na pomoč Jehova, s svojim glasom sem vpil k Jehovu, naj se me usmili. Pred njim sem izlival svojo skrb. O svoji stiski sem mu govoril, ko je v meni oslabel duh. Ti si tedaj poznal mojo pot.« Res, David je v molitvi ponižno prosil Boga za pomoč. (Ps. 142:1–3)

V nekem drugem psalmu je David pel: »Eno prosim Jehova, to si želim: da bi smel prebivati v Jehovovi hiši vse dni svojega življenja, da bi gledal Jehovovo lepoto in občudoval njegov tempelj.« (Ps. 27:4) David ni bil levit, ampak predstavljaj si ga, kako stoji pred svetim dvoriščem blizu shodnega šotora, samega središča pravega čaščenja. Njegovo srce prekipeva od tolikšne hvaležnosti, da si želi tam preživeti ostanek svojega življenja, »da bi gledal Jehovovo lepoto«.

Beseda »lepota« se povezuje z nečim, kar »ugaja oziroma je prijetno umu, občutkom in čutom«. David je na ureditev za čaščenje Boga vedno gledal z občudovanjem. Dobro se je vprašati: Ali tudi jaz čutim tako, kakor je David?

V naših dneh ureditev, ki jo je Jehova vpeljal za to, da bi se mu ljudje lahko bližali, ni povezana s kako fizično zgradbo, ampak gre pri tem za Božji veliki duhovni tempelj – sveto ureditev za pravo čaščenje. * Če jo občudujemo, lahko tudi mi gledamo »Jehovovo lepoto«.

Pomisli na bakreni oltar za žgalne daritve, ki je stal pred vhodom v šotor. (2. Mojz. 38:1, 2; 40:6) Ta oltar je predstavljal Božjo pripravljenost sprejeti Jezusovo človeško življenje kot žrtev. (Heb. 10:5–10) Razmisli, kaj to pomeni za nas! Apostol Pavel je napisal: »Z Bogom [smo se] spravili po smrti njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki.« (Rim. 5:10) Če verujemo v Jezusovo prelito kri, lahko kot prijatelji Boga uživamo njegovo naklonjenost in zaupanje. Res, »Jehova je zaupen« z nami. (Ps. 25:14)

Ker so se nam »grehi izbrisali«, smo doživeli, da so »od Jehova osebno prišle dobe poživitve«. (Apd. 3:19) Smo v podobnih okoliščinah kakor zapornik, ki obžaluje svoja pretekla dejanja in se med čakanjem na izvršitev smrtne kazni zelo spremeni. Velikodušen sodnik to opazi, zato počisti njegovo kartoteko in ga odreši smrtne kazni. Takšen zapornik gotovo občuti neizmerno olajšanje in veselje! Jehova se podobno kakor ta sodnik z naklonjenostjo ozre na ljudi, ki se pokesajo, in jih odreši smrtne obsodbe.

David je pri Jehovovi hiši lahko opazoval značilnosti pravega čaščenja, kot so denimo zbiranje velike množice njegovih izraelskih rojakov, javno branje in pojasnjevanje Postave,  zažiganje kadila ter sveta služba duhovnikov in levitov. (2. Mojz. 30:34–38; 4. Mojz. 3:5–8; 5. Mojz. 31:9–12) Te značilnosti pravega čaščenja v starem Izraelu imajo vzporednice tudi v naših dneh.

Kakor v preteklosti tudi danes velja naslednje: »Kako dobro in kako prijetno je, ko bratje složno prebivajo skupaj!« (Ps. 133:1) Po vsem svetu število naših bratov in sester zelo narašča. (1. Pet. 2:17) Na naših shodih se bere in pojasnjuje Božja Beseda. Jehova po svoji organizaciji skrbi za bogat izobraževalni program. Obilje duhovne hrane za osebno in družinsko preučevanje je na voljo tudi v pisni obliki. Nekoč je eden od članov Vodstvenega organa dejal: »To, da poglobljeno premišljujem o Jehovovi Besedi in o njenem pomenu, ter to, da si prizadevam za uvid in razumnost, napolnjuje moje dneve z duhovnim bogastvom in zadovoljstvom.« Da, spoznanje lahko postane prijetno naši duši. (Preg. 2:10)

Danes se k Jehovu dnevno dvigajo sprejemljive molitve njegovih služabnikov. Takšne molitve so mu kakor prijeten vonj kadila. (Ps. 141:2) Spoznanje, da je Bog Jehova zelo vesel, kadar se mu bližamo v ponižni molitvi, je prav zares nadvse prijetno naši duši!

Mojzes je molil: »Naj bo nad nami dobrota Jehova, našega Boga! Daj, da delo naših rok uspe!« (Ps. 90:17) Če goreče oznanjujemo, Jehova naše delo blagoslavlja. (Preg. 10:22) Morda smo že komu pomagali spoznati resnico. Mogoče že mnogo let vztrajno oznanjujemo kljub ravnodušnosti ljudi, slabemu zdravju, čustvenim bolečinam ali preganjanju. (1. Tes. 2:2) Pa vendar, ali ni res, da vidimo »Jehovovo lepoto« in vemo, da je naš nebeški Oče zelo zadovoljen z našim trudom?

»Služba Jehovu je moj delež – moj odmerjeni del in moja čaša,« je pel David. »Moj delež je v tvojih rokah. Dediščina, ki si mi jo odmeril, je lepa.« (Ps. 16:5, 6) David je bil hvaležen za svoj »delež«, namreč za to, da je bil v dobrem odnosu z Jehovom in da mu je lahko služil. Tudi mi morda podobno kakor David prenašamo težave, toda po drugi strani imamo zelo veliko duhovnih blagoslovov! Zato naj nam bo pravo čaščenje še naprej v veselje in vedno občudujmo Jehovov duhovni tempelj.