Biblija nas svari: »Iz srca [. . .] prihajajo hudobna umovanja, umori, prešuštvovanje, nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja, sramotenje.« (Mat. 15:19) Naše figurativno srce nas lahko zavede in napelje na to, da opravičujemo ravnanje, ki je v nasprotju z Božjo voljo. In tega, kar se je zgodilo, se morda začnemo zavedati šele po tem, ko smo že nespametno ravnali. Kaj nam lahko pomaga prepoznati namere našega srca, še preden bi stopili na napačno pot?

Vsak dan beri Biblijo in o prebranem poglobljeno premišljuj.

»Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha,« je napisal apostol Pavel. Božje sporočilo, ki ga najdemo v Bibliji, je zmožno »sprevideti misli in namere srca«. (Heb. 4:12) To, da se preiskujemo v luči tega, kar pravi Biblija, nam lahko zares zelo pomaga pri prepoznavanju namer našega srca. Zato je nadvse pomembno, da vsak dan beremo Božjo Besedo in poglobljeno premišljujemo o prebranem, saj s tem vsrkavamo Jehovove misli in poglede!

To, da sprejmemo biblijski nasvet in udejanjamo biblijska načela, bo vplivalo na našo vest – naš notranji glas, ki »priča«. (Rim. 9:1) Glas vesti  nam lahko prepreči, da bi opravičevali napačno ravnanje. Poleg tega Biblija vsebuje zglede, ki so nam lahko »v svarilo«. (1. Kor. 10:11) Ti zgledi so nam v pouk, da ne bi zašli na napačno pot. Kaj bi vsak od nas moral delati?

Prosi Boga, da ti pomaga prepoznati namere tvojega srca.

Za Jehova je rečeno: »Ti preiskuješ srce.« (1. krn. 29:17) On je tudi »večji od našega srca in ve vse«. (1. Jan. 3:20) Ne moremo ga zavajati. Če mu v molitvi razkrijemo svoje skrbi, občutke in želje, nam bo pomagal prepoznati namere našega srca. Prosimo ga lahko celo za to, da nam ustvari »čisto srce«. (Ps. 51:10) Pri prepoznavanju tega, k čemu se nagiba naše srce, torej molitve ne smemo zanemarjati.

Pozorno spremljaj program na krščanskih shodih.

Če bomo pozorno spremljali program na krščanskih shodih, bomo lahko odkrito preiskali svojega notranjega človeka – svoje srce. Resda na vsakem shodu morda ne izvemo kaj novega, vendar nam to, da smo navzoči, pomaga bolje razumeti biblijska načela, dobimo pa tudi dragocene opomine, na podlagi katerih lahko analiziramo namere našega srca. K temu, da se izboljšamo, prav tako veliko prispevajo komentarji bratov in sester. (Preg. 27:17) Če se osamimo, namesto da bi redno uživali v družbi sokristjanov, nam to utegne škoditi, saj se morda začnemo osredinjati samo na »lastne sebične želje«. (Preg. 18:1) Zato je modro, da se vprašamo: Ali mi je v navadi, da obiskujem vse shode in imam koristi od njih? (Heb. 10:24, 25)

Naše zvijačno srce nas lahko zapelje na marsikaterem področju življenja. Poglejmo si štiri: Prizadevanje za gmotne stvari, uživanje alkoholnih pijač, izbira družbe in izbira razvedrila.

Prizadevanje za gmotne stvari.

Želja po tem, da zadovoljimo svoje telesne potrebe, je povsem naravna. Toda Jezus je posvaril pred tem, da bi gmotnim stvarem pripisovali preveliko pozornost. V eni od svojih ponazoritev nas spodbudi, da razmislimo o nekem bogatem človeku, ki je imel vse žitnice že polne, zato ni imel več kam shraniti pridelka od še ene dobre letine. Nameraval je podreti žitnice in zgraditi večje. Rekel si je: »Vanje [bom] shranil vse svoje žito in dobrine. Potem pa bom svoji duši rekel: ‚Duša, veliko dobrin imaš shranjenih za mnogo let. Počivaj, jej, pij in uživaj.‘« Toda ta bogati človek ni upošteval neizpodbitnega dejstva, da bi se lahko njegovo življenje končalo še tisto noč. (Luk. 12:16–20)

Z leti si morda pričnemo toliko prizadevati za to, da bi bili na stara leta finančno preskrbljeni, da začnemo opravičevati opravljanje nadur na dan shoda oziroma tako ali drugače zanemarjati svoje krščanske odgovornosti. Mar se ne bi morali ogibati takšnega nagnjenja? Morda pa smo še mladi in se zavedamo, da ni  boljše kariere, kot je polnočasna služba. Vendar ali kljub temu odlašamo s pioniranjem, ker menimo, da bi si morali najprej zagotoviti finančno varnost? Mar ne bi morali že sedaj dati vse od sebe, da bi bili bogati pred Bogom? Kdo ve, ali bomo jutri še živi?

Uživanje alkoholnih pijač.

»Ne bodi med tistimi, ki prekomerno pijejo vino,« piše v Pregovorih 23:20. Če ima človek močno željo po alkoholnih pijačah, morda opravičuje redno pitje alkohola. Mogoče pravi, da pije za sprostitev, ne pa da bi se opil. Če potrebujemo alkohol za to, da bi se sprostili, je morda čas, da iskreno preiščemo namere svojega srca.

Izbira družbe.

Razumljivo je, da imamo določene stike z neverniki – kot denimo v šoli, službi ali na oznanjevanju. Vendar je nekaj povsem drugega, če se z njimi družimo oziroma se z njimi celo spoprijateljimo. Ali takšno druženje opravičujemo z besedami, da imajo ti ljudje veliko lepih lastnosti? Biblija svari: »Nikar se ne dajte zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Kor. 15:33) Prav kakor lahko že majhna količina strupa naredi vodo nepitno, lahko prijateljevanje s tistimi, ki niso vdani Bogu, ogrozi našo duhovnost in nas navede na to, da začnemo sprejemati poglede tega sveta ter njegov način oblačenja, govorjenja in vedenja.

Izbira razvedrila.

Sodobna tehnika nam ponuja raznovrstno in zlahka dostopno razvedrilo, ki pa je za kristjane po večini vprašljivo ali neprimerno. »Kakršna koli nečistost [. . .] naj se med vami niti ne omenja,« je napisal Pavel. (Efež. 5:3) Kaj če nas srce navaja na to, da nas privlači gledanje in poslušanje nečistih stvari? Mogoče menimo, da se mora vsakdo nekoliko sprostiti oziroma razvedriti, in da je to, kako posameznik to počne, njegova osebna odločitev. Toda vzemimo si k srcu Pavlov nasvet in ne dovolimo, da bi gledali ali poslušali nečiste stvari.

Če smo žrtve nagibov zvijačnega srca in nam je prišlo v navado, da opravičujemo napačno ravnanje, lahko naredimo spremembe. (Efež. 4:22–24) Poglejmo si dva sodobna zgleda.

Miguel * je moral spremeniti svoj pogled na gmotne reči. Takole pravi: »Z ženo in sinom prihajamo iz države, v kateri je zelo pomembno, da ima človek najnovejše in najboljše, kar se tiče tehnike in udobja. Bilo je obdobje, ko sem se povsem posvetil temu, da bi imel vse, kar ponuja ta svet, obenem pa sem menil, da zaradi tega ne morem podleči pridobitništvu. Kmalu mi je postalo jasno, da je pehanje za materialnimi stvarmi začarani krog. Glede svojih pogledov in namer srca sem molil k Jehovu. Povedal sem mu, da mu kot družina želimo služiti polnočasno. Uspelo nam je poenostaviti življenje in se preseliti na področje, kjer je bila večja potreba po oznanjevalcih. Kmalu smo lahko začeli pionirati. Spoznali smo, da v materialnem pogledu ne potrebujemo veliko, da bi imeli polno in srečno življenje.«

Lee je naredil iskreno samopreiskavo in to mu je pomagalo, da se je nehal družiti z ljudmi, ki so slabo vplivali nanj. »Zaradi svoje službe,« pravi Lee, »sem se redno družil z dobavitelji iz tujine. Vedel sem, da se bo na sestankih z njimi veliko pilo, vendar sem se jih kljub temu udeleževal, saj so bili razburljivi. Dostikrat sem se skoraj napil, ampak me je zatem pekla vest. Moral sem iskreno preiskati svoje srce. S pomočjo nasvetov iz Božje Besede in predlogov starešin sem spoznal, da sem v resnici iskal družbo ljudi, ki nimajo radi Jehova. Sedaj posle sklepam večinoma kar po telefonu, stike z dobavitelji pa sem omejil na minimum.«

Do sebe moramo biti pošteni in prepoznati namere svojega srca. Pri tem moramo v molitvi prositi Jehova za pomoč in imeti v mislih, da on »pozna skrivnosti srca«. (Ps. 44:21) Bog nam je prav tako priskrbel svojo Besedo, ki je kakor ogledalo. (Jak. 1:22–25) Zelo dragoceni so tudi opomini in nasveti, ki jih dobimo v krščanskih publikacijah in na naših shodih! Vse to nam lahko pomaga, da varujemo svoje srce in še naprej hodimo po stezah pravičnosti.