Enotnost med kristjani je v slavo Bogu
Enotnost med kristjani je v slavo Bogu
»Iskreno [si] prizadevajte ohranjati enotnost duha.« (EFEŽ. 4:3)
1. Kako so efeški kristjani v prvem stoletju slavili Boga?
ENOTNOST krščanske občine v staroveškem Efezu je bila v slavo Bogu Jehovu. V tem cvetočem trgovskem središču so bili najbrž nekateri kristjani premožni lastniki sužnjev, medtem ko so bili drugi sužnji in verjetno zelo revni. (Efež. 6:5, 9) Nekateri so bili Judje, ki so spoznali resnico takrat, ko je apostol Pavel tri mesece oznanjeval v njihovi sinagogi. Drugi so v preteklosti častili Artemido in se ukvarjali z magijo. (Apd. 19:8, 19, 26) Jasno je, da je pravo krščanstvo povezalo ljudi z različno preteklostjo. Pavel je rekel, da občina s svojo enotnostjo slavi Jehova. Takole je napisal: »Njemu naj gre slava po občini.« (Efež. 3:21)
2. Kaj je ogrožalo enotnost efeških kristjanov?
2 Vendar je bila blagodejna enotnost efeške občine ogrožena. Pavel je starešine opozoril: »Izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj.« (Apd. 20:30) Poleg tega se nekateri bratje in sestre niso povsem znebili razdiralnega duha, ki po Pavlovih svarilnih besedah »deluje v sinovih neposlušnosti«. (Efež. 2:2; 4:22)
Pismo, ki se osredinja na enotnost
3., 4. Iz česa se vidi, da se Pavel v pismu, ki ga je napisal Efežanom, osredinja na enotnost?
3 Pavel se je zavedal, da bodo kristjani lahko složno sodelovali samo, če si bo vsakdo med njimi močno prizadeval za enotnost. Pod Božjim navdihnjenjem je Efežanom napisal pismo, v katerem se je osredinil na enotnost. Tako je na primer pisal o Božjem namenu, da »se spet vse zbere v Kristusu«. (Efež. 1:10) Maziljene kristjane je tudi primerjal s kamni, ki sestavljajo zgradbo. »Vsa zgradba, skladno sestavljena, raste v svet tempelj za Jehova.« (Efež. 2:20, 21) Poleg tega je Pavel poudaril, kako pomembno je, da so judovski in nejudovski kristjani enotni, in sovernike spomnil, da imajo vsi skupni izvor. Jehova je imenoval »Oče, ki mu dolguje svoje ime vsaka družina v nebesih in na zemlji«. (Efež. 3:5, 6, 14, 15)
4 Iz pregledovanja četrtega poglavja Pisma Efežanom bomo izvedeli, zakaj se je za enotnost treba truditi, kako nam Jehova pomaga, da smo enotni, in katere lastnosti nam bodo pomagale ohraniti enotnost. Zakaj ne bi prebral kar celega poglavja in tako imel od tega preučevanja še več koristi?
Zakaj si moramo za enotnost iskreno prizadevati
5. Zakaj lahko angeli enotno služijo Bogu in zakaj je lahko enotnost za nas izziv?
5 Pavel je efeške brate in sestre rotil, naj si »prizadevaj[o] ohranjati enotnost duha«. (Efež. 4:3) Da bi lažje razumeli, zakaj se moramo glede tega truditi, razmislimo o Božjih angelih. Niti dve živi bitji na zemlji si nista popolnoma enaki, zato lahko logično sklenemo, da je Jehova tudi vsakega od angelov, ki jih je na milijone, ustvaril drugačnega. (Dan. 7:10) Toda ker angeli Jehova ubogajo in izpolnjujejo njegovo voljo, mu lahko vseeno enotno služijo. (Beri Psalm 103:20, 21.) Zvesti angeli se torej med seboj razlikujejo po lastnostih, kristjani pa ne samo po lastnostih, temveč tudi po napakah. Zato je lahko enotnost še večji izziv.
6. Katere lastnosti si moramo privzgajati, da bi lahko sodelovali s kristjani, ki imajo drugačne napake kakor mi?
6 Kadar nepopolni ljudje skušajo med seboj sodelovati, med njimi zlahka pride do težav. Kaj, če denimo brat, ki je blage narave in pogosto zamuja, služi Jehovu skupaj z bratom, ki je vedno točen, vendar se hitro razjezi? Vsak od njiju morda meni, da je vedenje drugega neprimerno, vendar morda pozabljata, da se tudi sama ne vedeta povsem primerno. Kako bi lahko služila z ramo ob rami? Bodi pozoren na to, kako jima lahko pomagajo lastnosti, ki jih je priporočal Pavel in so omenjene v nadaljevanju. Nato pa razmisli, kako lahko prispevamo k enotnosti, s tem da te lastnosti gojimo. Pavel je napisal: »Rotim [vas]: živite vredno svoje poklicanosti, in sicer z vso ponižnostjo, blagostjo in potrpežljivostjo. Prenašajte se med seboj v ljubezni in si iskreno prizadevajte ohranjati enotnost duha in živeti v miru.« (Efež. 4:1–3)
7. Zakaj je zelo pomembno, da se trudimo biti v slogi z drugimi nepopolnimi kristjani?
7 To, da se naučimo enotno služiti Bogu z drugimi nepopolnimi ljudmi, je zelo pomembno, saj obstaja samo ena skupina pravih častilcev, ki jo Biblija opiše kot telo. Takole pravi: »Telo je eno in duh je eden, tako kot ste tudi vi bili poklicani v enem upanju; en Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh.« (Efež. 4:4–6) Če želimo, da bi nas Jehova še naprej blagoslavljal in nam dajal svojega duha, moramo biti povezani z organizacijo, ki jo uporablja. Morda nas v občini kdo razburi, vendar kam drugam bi sploh lahko šli? Nikjer drugje ne bomo slišali besed večnega življenja. (Jan. 6:68)
K enotnosti prispevajo »darovi v obliki ljudi«
8. Koga Jezus uporablja, da bi nas okrepil v boju proti razdiralnim vplivom?
8 Pavel je z navado, ki je bila splošno razširjena med vojaki v starih časih, ponazoril, kako je Jezus priskrbel »darove v obliki ljudi«, zato da bi ti občini pomagali, da bi bila enotna. Vojak, čigar vojska je v boju zmagala, je lahko domov pripeljal ujetnico, da bi kot sužnja pomagala njegovi ženi pri gospodinjskih opravilih. (Ps. 68:1, 12, 18) Podobno je Jezusu zmaga nad svetom prinesla veliko sužnjev, pripravljenih delati. (Beri Efežanom 4:7, 8.) Kako je Jezus uporabil te »ujetnike«? »Nekatere je dal kot apostole, nekatere kot preroke, nekatere kot evangelizatorje, nekatere kot pastirje in učitelje, za izboljšanje svetih, za služenje, za krepitev Kristusovega telesa, dokler ne pridemo vsi do enotnosti v veri.« (Efež. 4:11–13)
9. a) Kako nam »darovi v obliki ljudi« pomagajo ohranjati enotnost? b) Zakaj bi moral vsak član občine prispevati k temu, da bi v občini vladala enotnost?
9 Ti »darovi v obliki ljudi« nam kot ljubeči pastirji pomagajo ohranjati enotnost. Če denimo krščanski starešina opazi, da dva brata »izziva[ta] drug drugega k tekmovanju«, lahko zelo pripomore k enotnosti občine s tem, da jima zasebno svetuje in ju tako skuša »naravnati v duhu blagosti«. (Gal. 5:26–6:1) »Darovi v obliki ljudi« pa so tudi učitelji, ki nam pomagajo, da si na temelju biblijskih naukov zgradimo trdno vero. S tem prispevajo k enotnosti in so nam v pomoč pri tem, ko si prizadevamo doseči krščansko zrelost. Pavel je napisal, zakaj nam pomagajo: »Da ne bi bili več majhni otroci, ki bi jih premetavalo kakor na valovih in bi jih sem ter tja nosil vsak veter nauka, ker bi poslušali ljudi, ki se zatekajo k prevari in druge zvijačno vodijo v zmoto.« (Efež. 4:13, 14) Prav vsak kristjan bi moral prispevati k enotnosti bratovščine, podobno kakor vsak del dobesednega telesa podpira druge tako, da jih oskrbi s tem, kar potrebujejo. (Beri Efežanom 4:15, 16.)
Oblačimo si novo osebnost
10. Kako lahko nemoralno vedenje ogrozi našo enotnost?
10 Ali si opazil, da četrto poglavje Pavlovega pisma Efežanom pokaže, da je za to, da bi zreli kristjani dosegli enotnost, bistvena ljubezen? Iz tega poglavja še izvemo, kaj vse ljubezen zajema. Na poti ljubezni denimo ni prostora za nečistovanje in razpuščeno vedenje. Pavel je spodbujal sokristjane, naj ne živijo »tako, kakor živijo narodi«. Ti ljudje so »izgubili vsak čut za to, kaj je moralno,« in »se predali razpuščenemu vedenju«. (Efež. 4:17–19) Nemoralni svet, v katerem živimo, ogroža našo enotnost. Ljudje denimo o nečistovanju pripovedujejo šale, o njem pojejo, ga gledajo za zabavo in tudi sami nečistujejo, bodisi javno bodisi za zaprtimi vrati. Že celo to, da s kom flirtaš, kar pomeni, da človeku namiguješ, da te spolno privlači, čeprav se z njim ne nameravaš poročiti, te lahko odvrne od Jehova in občine. Zakaj? Zato ker takšno vedenje zlahka privede do nečistovanja. Poleg tega lahko flirtanje, ki poročenega človeka pripelje do prešuštva, kruto loči otroke od staršev in nedolžnega zakonca od njegovega partnerja. Prav zares razdiralno! Nič čudnega, da je Pavel napisal: »Vi pa se niste naučili takšnega Kristusa.« (Efež. 4:20, 21)
11. H katerim spremembam Biblija spodbuja kristjane?
11 Pavel je poudaril, da se moramo otresti razdiralnega načina razmišljanja in razvijati lastnosti, ki nam pomagajo složno živeti z drugimi. Rekel je: »Morali [bi] odložiti staro osebnost, ki ustreza vašemu prejšnjemu vedenju in jo kvarijo njene varljive želje, se obnavljati v sili, ki žene vaš um, in si oblačiti novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji v resnični pravičnosti in zvestovdanosti.« (Efež. 4:22–24) Kako pa se lahko »obnavlja[mo] v sili, ki žene [n]aš um«? S tem da s hvaležnostjo premišljujemo o tem, kar smo se naučili iz Božje Besede in od zrelih kristjanov. Tako si lahko pridobimo novo osebnost, ki je »ustvarjena po Božji volji«.
Učimo se drugače govoriti
12. Zakaj to, da drug z drugim govorimo resnico, prispeva k enotnosti in zakaj je nekaterim težko govoriti resnico?
12 Zelo pomembno je, da člani družine oziroma občine drug z drugim govorijo resnico. Iskreno, odkrito in prijazno govorjenje ljudi med seboj zbliža. (Jan. 15:15) Kaj pa, če se kak brat ali sestra zlaže sokristjanu? Ko resnica pride na dan, je medsebojno zaupanje omajano. Zato lahko razumemo, zakaj je Pavel napisal: »Govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo telesni deli, ki pripadamo drug drugemu.« (Efež. 4:25) Človeku, ki mu je laganje prišlo v kri, ker morda laže že od mladih nog, se mogoče ni tako enostavno spremeniti in govoriti resnico. Toda Jehova ceni njegov trud in mu pomaga.
13. Kaj nam pomaga otresti se žaljivega govorjenja?
13 Jehova nas uči, da lahko k medsebojnemu spoštovanju ter enotnosti v občini in družini prispevamo s tem, da skrbno nadzorujemo svoj jezik. »Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda [. . .]. Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred.« (Efež. 4:29, 31) Ena od stvari, ki nam pomaga, da z drugimi ne govorimo žaljivo, je ta, da si jih prizadevamo bolj spoštovati. Na primer, mož, ki žaljivo govori s svojo ženo, bi se moral truditi, da spremeni svoj odnos do nje, še zlasti, ker se uči, da Jehova ženskam izkazuje čast. Bog je nekatere ženske celo mazilil s svetim duhom in jim tako omogočil, da bodo vladale skupaj s Kristusom. (Gal. 3:28; 1. Pet. 3:7) Podobno bi si morala tudi žena, ki ima navado vpiti na svojega moža, prizadevati, da se spremeni, saj se uči, da se je Jezus obvladoval, ko so ga izzivali. (1. Pet. 2:21–23)
14. Zakaj bi bilo nevarno jezi dati prosto pot?
14 Žaljivo govorjenje je pogosto posledica nenadzorovane jeze. Tudi to lahko loči člane družine oziroma občine. Jeza je kakor ogenj. Zlahka uide izpod nadzora in povzroči katastrofo. (Preg. 29:22) Človek, ki upravičeno izrazi svoje nezadovoljstvo nad čim, mora skrbno nadzorovati svojo jezo, da ne bi poškodoval dragocenih medsebojnih odnosov. Kristjani bi se morali truditi drugim odpuščati, ne pa pestovati zamere ter znova in znova pogrevati starih stvari. (Ps. 37:8; 103:8, 9; Preg. 17:9) Pavel je svetoval Efežanom: »Če se razjezite, nikar ne grešite. Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno razdraženi, niti ne dajte prostora Hudiču.« (Efež. 4:26, 27) Če ne moremo nadzorovati svoje jeze, damo Hudiču priložnost, da v občini zaseje neslogo in celo spore.
15. Kakšne so lahko posledice, če si prisvojimo kaj, kar nam ne pripada?
15 K enotnosti občine prispeva tudi to, da kažemo spoštovanje do lastnine drugih. V Bibliji beremo: »Kdor je kradel, naj ne krade več.« (Efež. 4:28) Med Božjim ljudstvom na splošno vlada medsebojno zaupanje. Če bi kristjan zlorabil to zaupanje, s tem da bi vzel kaj, kar mu ne pripada, bi omajal to blagodejno enotnost.
Združuje nas ljubezen do Boga
16. Kako lahko s spodbudnim govorjenjem krepimo našo enotnost?
16 V krščanski občini vlada enotnost, ker vsi njeni člani iz ljubezni do Boga drug z drugim ravnamo ljubeče. Cenimo Jehovovo prijaznost, zato si iskreno prizadevamo upoštevati tale nasvet: »Naj iz vaših ust [. . .] pride [. . .] le tista [beseda], ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno. Bodite [. . .] drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte, kakor je tudi Bog po Kristusu velikodušno odpustil vam.« (Efež. 4:29, 32) Jehova nam, nepopolnim ljudem, prijazno odpušča. Ali ne bi potemtakem morali tudi sami odpuščati drugim, kadar trčimo ob njihovo nepopolnost?
17. Zakaj bi si morali iskreno prizadevati, da bi prispevali svoj del k enotnosti?
17 Enotnost Božjega ljudstva je Jehovu v slavo. Njegov duh nas na različne načine spodbuja k temu, da prispevamo k enotnosti. Brez dvoma se nočemo upirati njegovemu vodstvu. Pavel je napisal: »Ne žalostite Božjega svetega duha.« (Efež. 4:30) Enotnost je zaklad, ki je vreden, da ga ščitimo. Vse, ki jo uživajo, navdaja z radostjo in oslavlja Jehova. »Zato posnemaj[mo] Boga kakor njegovi ljubljeni otroci in živi[mo] v ljubezni.« (Efež. 5:1, 2)
Kako bi odgovoril?
• Katere lastnosti prispevajo k enotnosti med kristjani?
• Kako lahko s svojim vedenjem prispevamo k enotnosti v občini?
• Kako nam lahko to, da pazimo na svoje govorjenje, pomaga dobro sodelovati z drugimi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 17]
Ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur, so med seboj enotni.
[Slika na strani 18]
Ali se zavedaš, da je flirtanje nevarno?