Ne nasedi Satanovi propagandi
Ne nasedi Satanovi propagandi
»NE SLEPITE se! Vaš Bog vam že ne bo pomagal. Vdajte se, sicer bo hudo!« To je bilo bistvo sporočila, ki ga je rabšak, poslanec asirskega kralja Senaheriba, prenesel prebivalcem Jeruzalema. Asirske vojske so do takrat že vdrle na Judovo. Poslanec je skušal s svojim sporočilom vzeti Jeruzalemčanom pogum in jih tako prestrašiti, da bi se mu predali. (2. kra. 18:28–35)
Asirci so bili znani po svoji brutalnosti in krutosti. Svoje sovražnike so zastraševali s tem, da so jim opisovali grozljive podrobnosti svojega krutega ravnanja z ujetniki. Po besedah zgodovinarja Philipa Taylorja so s »politiko zastraševanja in lažno propagando skušali osvojenim narodom preprečiti, da bi se jim uprli, svoje morebitne sovražnike pa so z nazornimi poročili o krutem ravnanju ter z brutalnimi psihološkimi prijemi skušali prestrašiti«. Propaganda je močno orožje. »Napada um,« pravi Taylor.
Pravi kristjani se »ne bojujemo [. . .] proti krvi in mesu, temveč proti [. . .] hudobnim duhovnim silam« oziroma duhovnim bitjem, ki so se uprla Bogu. (Efež. 6:12) Vodja teh upornikov je Satan Hudič. Tudi on uporablja propagando in zastraševanje.
Satan trdi, da lahko vsakega od nas navede, da se bo odpovedal svoji značajnosti. V dneh očaka Joba je dejal Bogu Jehovu: »Človek bo dal za svojo dušo vse, kar ima.« Z drugimi besedami je trdil, da se bo človek pod določenim pritiskom prej ali slej odpovedal Bogu. (Job 2:4) Ali je imel prav? Ali je res, da bi se bil vsak od nas pod določenimi pogoji pripravljen odreči svojim načelom, zato da bi si ohranil življenje? Satan želi, da bi tako razmišljali. Zato nam to skuša vsaditi v um s prikrito, a uničujočo lažno propagando. Poglejmo, katere metode uporablja in kako se mu lahko upremo.
Njihov »temelj je v prahu«
Satan je po Elifazu, enem od Jobovih treh prijateljev, ki so ga obiskali, trdil, da smo ljudje enostavno preveč šibki, da bi se lahko uprli slabemu. Ljudi je opisal kot bitja, ki »prebivajo v glinenih hišah,« in dodal: »[Njihov] temelj je v prahu! Lažje jih je zdrobiti kakor molje. Od jutra do večera se strejo, in nihče si ne vzame k srcu tega, da izginejo za večno.« (Job 4:19, 20)
Resda nas Sveto pismo na nekem drugem mestu primerja z »lončenimi posodami« – s krhkimi posodami iz gline. (2. Kor. 4:7) Šibki smo zato, ker smo podedovali greh in nepopolnost. (Rim. 5:12) Prepuščeni sami sebi bi zlahka postali nemočna Satanova žrtev. Vendar kristjani lahko računamo na Jehovovo pomoč. Kljub slabostim smo v Božjih očeh dragoceni. (Iza. 43:4) Jehova nam je tudi pripravljen dati svetega duha, če ga za to prosimo. (Luk. 11:13) Njegov duh nas lahko navda z »močjo, ki presega običajno«, zato lahko premagamo vsakršno preizkušnjo, ki jo nad nas zgrne Satan. (2. Kor. 4:7; Fil. 4:13) Če se Hudiču postavimo po robu »trdni v veri«, nas bo Bog utrdil in okrepil. (1. Pet. 5:8–10) Zato se nam Satana Hudiča ni treba bati.
Človek »pije nepravičnost«
»Kaj je smrtni človek, da bi mogel biti čist? In ali je lahko kdo, ki ga rodi ženska, pravičen?« je vprašal Elifaz. Zatem je sam odgovoril takole: »Glej, on [Bog] ne zaupa svojim svetim, v njegovih očeh niti nebesa niso čista. Koliko manj tisti, ki je ostuden in pokvarjen, človek, ki pije nepravičnost kakor vodo!« (Job 15:14–16) Elifaz je skušal dopovedati Jobu, da ni v Jehovovih očeh pravičen noben človek. Tudi Hudič skuša igrati na struno negativnega razmišljanja. Želi, da bi nas skrbelo zaradi preteklih napak, da bi postali preveč samokritični in da bi pričeli razmišljati, da so naši grehi neodpustljivi. Hoče, da bi pretiravali glede tega, kaj Bog od nas pričakuje, po drugi strani pa da bi podcenjevali njegovo sočutje ter pripravljenost odpuščati in pomagati.
Seveda »vsi greši[mo] in ne dosega[mo] Božje slave«. Jehovovih popolnih meril ne more doseči noben nepopoln človek. (Rim. 3:23; 7:21–23) Vendar pa to nikakor ne pomeni, da smo za njega ničvredni. Zaveda se namreč, da si našo grešnost prizadeva izkoristiti »prakača, ki se imenuje Hudič in Satan«. (Raz. 12:9, 10) Bog upošteva dejstvo, »da smo prah«, zato se ne osredinja na naše napake. (Ps. 103:8, 9, 14)
Če nehamo napačno ravnati in se obrnemo k Jehovu s skesanim srcem, polnim obžalovanja, nam »bo velikodušno odpustil«. (Iza. 55:7; Ps. 51:17) Morda so naši grehi »kakor škrlat«, vendar nam Biblija zagotavlja, da »bodo postali beli kakor sneg«. (Iza. 1:18) Zato bodimo odločeni, da se ne bomo nikoli nehali truditi živeti tako, kot to želi Bog.
Ker smo grešni, si ne bi mogli nikoli zaslužiti tega, da bi nas Bog imel za pravične. Adam in Eva nista zapravila le svoje popolnosti in obeta na večno življenje, temveč sta za to prikrajšala tudi vse nas. (Rim. 6:23) Toda ker nas Jehova srčno ljubi, je poslal svojega Sina, Jezusa Kristusa, da je za nas priskrbel odkupno žrtev, ki nam omogoča odpuščanje grehov, če le verujemo vanjo. (Mat. 20:28; Jan. 3:16) Kako izjemno nam je Bog izkazal svojo »nezasluženo dobrotljivost«! (Titu 2:11) Naše grehe nam lahko odpusti! Zakaj naj bi torej pustili Satanu, da bi nas navedel na razmišljanje, da to ni mogoče?
»Dotakni [se] njegovih kosti in njegovega mesa«
Satan je trdil, da se bo Job odpovedal svoji veri, če bo izgubil zdravje. Boga Jehova je izzival z besedami: »Le iztegni svojo roko in se dotakni njegovih kosti in njegovega mesa, in boš videl, ali te ne bo v obraz preklel.« (Job 2:5) Ta Božji nasprotnik bi bil nedvomno vesel, če bi nas uspel navesti na mišljenje, da smo zaradi svojih omejitev nekoristni.
Vendar nas Jehova nikakor ne zavrže, ko zanj ne moremo več narediti toliko, kot smo Heb. 6:10)
nekoč. Kaj bi denimo naredil ti, če bi tvojega dobrega prijatelja napadli in poškodovali? Ali bi ga manj cenil, ker ne more več narediti toliko, kolikor je do sedaj? Seveda ne! Še naprej bi ga imel rad in bi skrbel zanj – še posebej, če je utrpel poškodbe medtem, ko je skušal kaj narediti zate. Ali naj bi od Jehova pričakovali kaj manj od tega? »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena,« pravi Biblija. (V Svetem pismu denimo beremo o »neki siromašni vdovi«, ki je morda že veliko let podpirala pravo čaščenje. Kako je nanjo gledal Jezus, ko je opazil, da je v tempeljsko skrinjico za prispevke vrgla »dva novčiča«, kovanca zelo majhne vrednosti? Ali je nanjo gledal zviška oziroma menil, da je to, kar je darovala, praktično brez vrednosti? Prav nasprotno! O njej je govoril pohvalno, rekel je, da je v svojih okoliščinah naredila vse, kar je mogla, da je podprla pravo čaščenje. (Luk. 21:1–4)
Če ohranjamo svojo značajnost, smo lahko prepričani, da na naš osebni odnos z Jehovom ne bo moglo vplivati prav nič, ne glede na to, koliko težav nam lahko povzročita starost ali bolezen, posledici naše nepopolnosti. Bog ne bo nikoli zapustil svojih zvestih samo zato, ker bi jim kakšna nadloga preprečila, da bi mu lahko služili toliko kakor nekdaj. (Ps. 71:9, 17, 18)
Nadeni si »čelado rešitve«
Kako pa se lahko zaščitimo pred Satanovo propagando? Apostol Pavel je napisal: »Krepite se v Gospodu in v veličini njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da boste mogli kljub Hudičevim spletkam ostati neomajni.« K tej duhovni bojni opremi spada tudi »čelada rešitve«. (Efež. 6:10, 11, 17) Če nočemo postati žrtve Satanove propagande, si moramo to čelado nadeti in je nikoli odložiti. Čelada varuje vojakovo glavo. Podobno naše »upanje na rešitev« – naša prepričanost, da se bodo Božje obljube o čudovitem novem svetu zagotovo izpolnile – ščiti naš um pred tem, da bi nasedli Satanovim lažem. (1. Tes. 5:8) Da bi lahko to upanje ohranjali jasno in močno, moramo marljivo preučevati Biblijo.
Job je prenesel vse zlobne napade Satana, ki je poln sovraštva. V vstajenje je veroval tako močno, da ga od Boga ni moglo odvrniti niti dejstvo, da lahko umre. Jehovu je rekel: »Ti boš poklical in jaz ti bom odgovoril. Hrepenel boš po delu svojih rok.« (Job 14:15) Bil je prepričan, da bo Boga ljubezen do njegovih služabnikov, ki so mu ostali zvesti do smrti, navedla na to, da jih bo spet priklical v življenje.
Tudi mi tako zaupajmo pravemu Bogu. Jehova lahko popravi vso škodo, ki nam jo utegnejo povzročiti Satan in njegovi pristaši. Poleg tega ne pozabimo, da nam je Pavel zagotovil: »Bog je zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete, temveč bo poskrbel tudi za izhod iz skušnjave, da jo boste mogli zdržati.« (1. Kor. 10:13)
[Slika na strani 20]
Jehova ceni, da mu zvesto služiš.
[Slika na strani 21]
Nadeni si čelado rešitve in je nikoli ne odloži.