Bodite »v miru z vsemi ljudmi«
Bodite »v miru z vsemi ljudmi«
»Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.« (RIM. 12:18)
1., 2. a) Na kaj je Jezus opozoril svoje sledilce? b) Kje lahko najdemo nasvet o tem, kako se odzivati na nasprotovanje?
JEZUS je svoje učence opozoril, da jim bodo ljudje nasprotovali. Zadnji večer pred svojo smrtjo jim je tudi pojasnil, zakaj, ko je dejal: »Če bi vi bili del sveta, bi vas svet imel rad, ker bi bili njegovi. Ker pa niste del sveta, ampak sem vas jaz izbral iz sveta, vas svet sovraži.« (Jan. 15:19)
2 Apostol Pavel je izkusil, kako resnične so te Jezusove besede. V drugem pismu, ki ga je naslovil na svojega mladega popotnega tovariša Timoteja, je napisal: »Ravnal [si se] natanko po mojem pouku, mojem načinu življenja, namenu, veri, potrpežljivosti, ljubezni, zdržljivosti, preganjanjih, trpljenju.« Nato je še dodal: »Sicer pa bodo preganjani vsi, ki želijo živeti bogovdano v Kristusu Jezusu.« (2. Tim. 3:10–12) Pavel je v 12. poglavju pisma Rimljanom dal kristjanom moder nasvet o tem, kako bi se morali odzivati na nasprotovanje. Njegove besede nam lahko pridejo prav tudi v tem času konca.
»Delajte to, kar je dobro«
3., 4. a) Kako lahko nasvet iz Rimljanom 12:17 upoštevamo v versko razdeljenem domu? b) Kako lahko ta nasvet upoštevamo pri ravnanju z ljudmi v svoji okolici?
3 Beri Rimljanom 12:17. Pavel je pojasnil, da tistim, ki so do nas sovražni, ne bi smeli vračati milo za drago. To je še zlasti pomembno za kristjana, ki živi v versko razdeljenem domu. Takšen kristjan se upira skušnjavi, da bi se na neprijazno besedo ali dejanje zakonca odzval neprijazno. To, da človek »vrač[a] hudo s hudim«, namreč nikoli ne prinese nič dobrega. Pravzaprav takšno ravnanje stvari samo še poslabša.
4 Pavel priporoča nekaj boljšega: »Delajte to, kar je dobro v očeh vseh ljudi.« Če je žena doma zares prijazna do svojega moža tudi takrat, ko on reče kaj neprijaznega na račun njenega verovanja, lahko s tem prepreči hud prepir. (Preg. 31:12) Carlos, ki je sedaj član betelske družine, se spominja, da je njegova mama premagovala hudo nasprotovanje očeta tako, da je bila z njim vedno prijazna in da je dobro skrbela za dom. »Nam otrokom je vedno prigovarjala, naj bomo do njega spoštljivi. Vztrajala je, naj z njim balinam, čeprav mi ta igra ni bila ravno pri srcu. Vendar pa je njega vedno spravila v dobro voljo.« Navsezadnje je pričel preučevati Biblijo in se krstil. Jehovove priče pogosto premagajo predsodke ljudi v svoji okolici s tem, da jim praktično pomagajo ob naravnih nesrečah, s čimer »dela[jo] to, kar je dobro v očeh vseh ljudi«.
Staliti nasprotovanje z »žerjavico«
5., 6. a) Kaj pomeni nasuti »žerjavico« na glavo sovražnika? b) Povej kakšno doživetje iz svojega okolja, ki pokaže, da lahko upoštevanje nasveta iz Rimljanom 12:20 obrodi dobre sadove.
5 Beri Rimljanom 12:20. Ko je Pavel pisal to vrstico, je nedvomno imel v mislih besede iz Pregovorov 25:21, 22: »Če je tisti, ki te sovraži, lačen, mu daj jesti kruh, in če je žejen, mu daj piti vodo. Tako mu boš na glavo nakopičil žerjavico in Jehova te bo nagradil.« Glede na druge nasvete v 12. poglavju Rimljanom Pavel s to ponazoritvijo prav gotovo ni hotel reči, naj tistega, ki nam nasprotuje, s simbolično žerjavico kaznujemo oziroma ga osramotimo. Omenjeni pregovor kot tudi precej podobne Pavlove besede v pismu Rimljanom se očitno nanašajo na starodavno metodo taljenja kovin. Charles Bridges, angleški učenjak iz 19. stoletja, je napisal: »Kovino, ki je ni enostavno staliti, obdaj z žerjavico; ni dovolj, da jo samo položiš na žerjavico, temveč moraš žerjavico nanjo tudi naložiti. Le redka srca so tako trda, da jih ne more omehčati silna moč potrpežljive, požrtvovalne in goreče ljubezni.«
6 Prijazno ravnanje lahko kakor »žerjavica« nasprotnikom omehča srce in stali njihovo sovražnost. Zaradi izkazane prijaznosti lahko postanejo bolj naklonjeni Jehovovim služabnikom in biblijskemu sporočilu, ki ga ti razglašajo. Apostol Peter je napisal: »Lepo se vedite med narodi, da bodo, čeprav vas obtožujejo, da ste hudodelci, lahko zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo na lastne oči, slavili Boga na dan njegovega preiskovanja.« (1. Pet. 2:12)
Bodite »v miru z vsemi ljudmi«
7. Kaj je mir, ki ga Kristus daje svojim učencem, in k čemu bi nas moral navajati?
7 Beri Rimljanom 12:18. Ko je bil Jezus zadnjič pred svojo smrtjo z apostoli, jim je dejal: »Zapuščam vam mir in vam dajem svoj mir.« (Jan. 14:27) Mir, ki ga Kristus daje svojim učencem, je notranja spokojnost, ki jo posameznik občuti, ker ve, da ga imata Bog Jehova in njegov ljubljeni Sin rada in da jima je v veselje. Ta notranji mir bi nas moral navajati k temu, da bi z drugimi živeli v miru. Pravi kristjani ljubijo mir in delajo zanj. (Mat. 5:9)
8. Kako lahko delamo za mir doma in v občini?
8 V družini lahko delamo za mir med drugim tako, da nesporazume karseda hitro rešimo in s tem ne dopustimo, da bi prerasli v kaj hujšega. (Preg. 15:18; Efež. 4:26) Isto velja za krščansko občino. Apostol Peter je povezal prizadevanje za mir z obvladovanjem jezika. (1. Pet. 3:10, 11) Tudi Jakob je, zatem ko je dal odločen nasvet glede pravilne rabe jezika ter tega, da se je treba ogibati ljubosumja in prepirljivosti, napisal: »Modrost, ki je od zgoraj, je predvsem čista, hkrati pa si prizadeva za mir, je razumna, pripravljena ubogati, polna usmiljenja in dobrih sadov, je nepristranska in nehinavska. In tisti, ki delajo za mir, sejejo v miroljubnih razmerah ter žanjejo sad pravičnosti.« (Jak. 3:17, 18)
9. Česa ne bi smeli pozabiti, ko skušamo biti »v miru z vsemi ljudmi«?
9 Pavel pa gre v svoji izjavi, zapisani v Rimljanom 12:18, še za korak dlje od tega, da moramo delati za mir v družini in občini, ko pravi, da bi morali biti »v miru z vsemi ljudmi«. K njim spadajo sosedje, sodelavci, sošolci in ljudje, s katerimi pridemo v stik na oznanjevanju. Vendar pa apostol pokaže, da obstaja meja, ko pravi: »Če je mogoče, [. . .] kolikor je od vas odvisno.« To pomeni, da storimo vse, kar razumno lahko, da bi bili »v miru z vsemi«, vendar ne na račun Božjih pravičnih načel.
Maščevanje je Jehovovo
10., 11. Kako lahko damo »prostor Božji jezi« in zakaj je to prav?
10 Beri Rimljanom 12:19. Tudi pri ravnanju s tistimi, »ki se upirajo« našemu delu in sporočilu, med katere spadajo hudi nasprotniki, »se mora[mo] obvladovati« in biti »blag[i]«. (2. Tim. 2:23–25) Pavel svetuje kristjanom, naj se ne maščujejo, temveč naj »da[jo] prostor Božji jezi«. Kristjani se zavedamo, da se nimamo pravice maščevati. Psalmist je napisal: »Opusti jezo in odvrzi bes, ne razburjaj se, to vodi samo v húdo.« (Ps. 37:8) Salomon pa je svetoval: »Ne govôri: ‚Vrnil bom húdo!‘ Svoje upanje opiraj na Jehova, in on te bo rešil.« (Preg. 20:22)
11 Če nam nasprotniki povzročijo škodo, je modro, da prepustimo Jehovu, da jih kaznuje ob svojem času, če se mu to zdi potrebno. Pavel je to misel podkrepil z besedami: »Maščevanje je moje, jaz bom povrnil, govori Jehova.« (Primerjaj 5. Mojzesova 32:35.) Če bi se skušali maščevati, bi bilo to predrzno, saj bi v svoje roke vzeli nekaj, kar si je Jehova pridržal zase. Poleg tega bi pokazali, da ne verjamemo Jehovovi obljubi: »Jaz bom povrnil.«
12. Kdaj in kako bo Jehova pokazal svojo jezo?
12 Na začetku svojega pisma Rimljanom je Pavel napisal: »Iz nebes se namreč Božja jeza razodeva zoper vso brezbožnost in nepravičnost ljudi, ki z nepravičnostjo tlačijo resnico.« (Rim. 1:18) Jehova bo pokazal svojo jezo iz nebes po svojem Sinu v »veliki stiski«. (Raz. 7:14) S tem bo dokazal, da »sodi pravično«, kot je Pavel pojasnil v nekem drugem svojem navdihnjenem pismu: »Od Boga je namreč pravično, da tem, ki vam stisko povzročajo, s stisko tudi povrne, vam, ki stisko trpite, pa nakloni olajšanje skupaj z nami, ko se bo Gospod Jezus razodel iz nebes s svojimi mogočnimi angeli v plamenečem ognju in se bo maščeval tem, ki ne poznajo Boga, in tem, ki niso poslušni dobri novici o našem Gospodu Jezusu.« (2. Tes. 1:5–8)
»Premagujte hudo z dobrim«
13., 14. a) Zakaj nismo presenečeni, ko doživimo nasprotovanje? b) Kako lahko blagoslavljamo tiste, ki nas preganjajo?
13 Beri Rimljanom 12:14, 21. Ker smo docela prepričani, da bo Jehova izpolnil svoje namene, se lahko brez skrbi povsem posvetimo delu, ki nam ga je naložil – oznanjevanju »dobre novice o kraljestvu [. . .] po vsej naseljeni zemlji«. (Mat. 24:14) Zavedamo se, da si bomo s to krščansko dejavnostjo nakopali jezo svojih sovražnikov, saj nas je Jezus opozoril: »Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi narodi.« (Mat. 24:9) Zatorej nas nasprotovanje ne preseneti niti nam ne vzame poguma. Apostol Peter je napisal: »Ljubljeni, naj vas nikar ne bega ogenj, ki gori med vami in vam je v preizkušnjo, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega. Nasprotno, veselite se, ker ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju.« (1. Pet. 4:12, 13)
14 Ker se zavedamo, da so nekateri do nas sovražni iz nevednosti, do njih ne čutimo mržnje, temveč jim skušamo odpreti oči. (2. Kor. 4:4) Trudimo se upoštevati Pavlov nasvet: »Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih, ne preklinjajte.« (Rim. 12:14) Tiste, ki nam nasprotujejo, lahko med drugim blagoslavljamo tako, da zanje molimo. Jezus je v svojem govoru na gori dejal: »Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, blagoslavljajte tiste, ki na vas kličejo prekletstvo, in molite za tiste, ki vas žalijo.« (Luk. 6:27, 28) Apostol Pavel je iz lastne izkušnje vedel, da se lahko preganjalec spremeni ter postane zvest Kristusov učenec in goreč Jehovov služabnik. (Gal. 1:13–16, 23) V nekem drugem pismu je izjavil: »Kadar nas zmerjajo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, to prenašamo, kadar nas obrekujejo, odgovarjamo prijazno.« (1. Kor. 4:12, 13)
15. Kako lahko najbolje premagamo hudo z dobrim?
15 Pravi kristjani torej upoštevajo zadnjo vrstico 12. poglavja pisma Rimljanom, ki pravi: »Ne pustite se premagati hudemu, temveč premagujte hudo z dobrim.« Vir vsega hudega je Satan Hudič. (Jan. 8:44; 1. Jan. 5:19) Jezus je v videnju apostolu Janezu razkril, da so njegovi maziljeni bratje »premagali [Satana] zaradi Jagnjetove krvi in zaradi besede svojega pričevanja«. (Raz. 12:11) Najboljši način, kako premagati Satana in njegov hudobni vpliv nad sedanjo stvarnostjo, je torej ta, da drugim delamo dobro – da jim oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu.
»Veselite se v upanju«
16., 17. Kaj se iz 12. poglavja pisma Rimljanom naučimo o tem: a) kako bi morali uporabiti svoje življenje, b) kako naj bi ravnali v občini, c) kako bi morali ravnati s tistimi, ki nam nasprotujejo?
16 Pri tem kratkem pregledovanju 12. poglavja Pavlovega pisma kristjanom v Rimu smo se dotaknili marsičesa. Spoznali smo, da bi se morali kot Jehovovi posvečeni služabniki biti pripravljeni žrtvovati. Prostovoljno se žrtvujemo zato, ker nas k temu spodbuja Božji duh in ker smo prepričani, da to od nas pričakuje Bog. Prekipevamo od duha in goreče uporabljamo svoje darove. Jehovu služimo ponižno in skromno ter dajemo vse od sebe, da bi ohranili našo krščansko enotnost. Smo gostoljubni in se iskreno skušamo vživeti v občutke drugih.
17 Iz 12. poglavja Rimljanom dobimo tudi obilico nasvetov o tem, kako naj bi se odzivali na nasprotovanje. Nikoli se ne bi smeli maščevati. Nasprotovanje bi morali premagovati s prijaznimi dejanji. Kolikor je v naši moči, bi si morali prizadevati (ne da bi pri tem kršili biblijska načela), da bi živeli v miru z vsemi ljudmi. Tako naj bi ravnali v družini, občini, s sosedi, na delovnem mestu, v šoli in na oznanjevanju. Celo kadar se srečamo s hudim sovraštvom, ravnamo najboljše, če si prizadevamo premagati hudo z dobrim ter imamo pri tem v mislih, da je maščevanje Jehovovo.
18. Katere tri spodbude najdemo v Rimljanom 12:12?
18 Beri Rimljanom 12:12. Pavel je poleg vseh teh modrih in praktičnih nasvetov priporočal še troje. Glede na to, da nikoli ne bi mogli vsega tega izpolnjevati brez Jehovove pomoči, nam je svetoval, naj »vztraja[mo] v molitvi«. Tako bomo lahko upoštevali tudi nasvet, naj »potrpi[mo] v stiski«. In nenazadnje moramo svoj pogled upirati v prihodnost, ki nam jo obljublja Jehova, ter se »veseli[ti] [. . .] v upanju« na večno življenje v nebesih ali pa na zemlji.
Za ponovitev
• Kako naj bi se odzvali na nasprotovanje?
• Kje vse bi si morali prizadevati za mir in kako?
• Zakaj se ne bi smeli maščevati?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 8]
Če ljudem v svoji okolici praktično pomagamo, bomo morda premagali njihove predsodke.
[Slika na strani 9]
Ali si prizadevaš za mir v občini?