Ali ceniš to, kar je Jehova storil, da bi nas odrešil?
Ali ceniš to, kar je Jehova storil, da bi nas odrešil?
»Slavljen bodi Jehova, Izraelov Bog, ker je svojemu ljudstvu namenil pozornost in ga odrešil.« (LUK. 1:68)
1., 2. S čim bi lahko ponazorili, v kako resnem položaju je človeštvo, in o katerih vprašanjih bomo razpravljali?
ZAMISLI si, da ležiš v bolnišnici. Si na oddelku, kjer imajo vsi isto smrtonosno bolezen, za katero ni zdravila. Ko izveš, da eden od zdravnikov s svojo ekipo skuša najti zdravilo, te to navda z upanjem. Komaj čakaš na kakršno koli novico o napredku raziskav. Nato pa ti nekega dne povedo, da so zdravilo končno odkrili! Zdravnik, ki ga je iznašel, se je za to izredno žrtvoval. Kako bi se počutil? Tvoje srce bi gotovo prevevalo spoštovanje in cenjenje do tega človeka, ki je tebi in mnogim drugim pomagal ubežati smrti.
2 Morda se ta namišljena zgodba zdi kar malce dramatična, vendar smo v takšnih okoliščinah prav vsi. Pravzaprav smo v veliko resnejšem položaju od tukaj opisanega. Vsi obupno potrebujemo odrešitev. (Beri Rimljanom 7:24.) Jehova se je za to, da bi nas odrešil, izredno žrtvoval. Zelo pa se je žrtvoval tudi njegov Sin. Poglejmo si sedaj štiri zelo pomembna vprašanja: Zakaj potrebujemo odrešitev? Koliko je naša odrešitev stala Jezusa? Koliko je stala Jehova? In kako lahko pokažemo, da jo cenimo?
Zakaj potrebujemo odrešitev
3. V katerem smislu lahko greh primerjamo s pandemijo?
3 Po neki nedavni oceni je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva španska gripa, ki je pustošila leta 1918 in je terjala na desetine milijonov življenj. Obstajajo pa še bolj smrtonosne bolezni. Morda ne prizadenejo toliko ljudi, toda večina obolelih umre. * Kaj pa, če bi s takšno pandemijo primerjali greh? Spomnimo se zapisa iz Rimljanom 5:12: »Po enem človeku [je] na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« Vsi nepopolni ljudje grešimo, kar pomeni, da je pri grehu stopnja okužbe 100 odstotna. (Beri Rimljanom 3:23.) Kolikšna pa je smrtnost? Pavel je napisal, da zaradi greha umrejo »vsi ljudje«.
4. Kako na našo življenjsko dobo gleda Jehova in kako se njegov pogled razlikuje od pogleda mnogih današnjih ljudi?
4 Mnogi danes na greh in smrt ne gledajo kot na nekaj tako zločestega. Srh jih spreletava ob misli na tako imenovano prezgodnjo smrt, povsem naravna pa se jim zdi smrt, ki se počasi priplazi s staranjem. Ljudje vse prehitro pozabimo, kako na stvari gleda naš Stvarnik. Naša življenjska doba je neizmerno krajša, kakor nam je on prvotno namenil. Pravzaprav za Jehova ni noben človek živel niti »en dan«. (2. Pet. 3:8) Zato Božja Beseda pravi, da je naše življenje tako minljivo kakor izdihana sapa oziroma trava, ki se lahko hitro posuši. (Ps. 39:5, NW; 1. Pet. 1:24) Tega ne smemo nikoli pozabiti. Zakaj ne? Če se zavedamo, kako hudo »bolezen« imamo, potem bolj cenimo »zdravilo« – odrešitev.
5. Za kaj vse smo ljudje zaradi greha prikrajšani?
5 Da bi resnično dojeli resnost greha in njegovih posledic, bi se morali povsem zavedati, za kaj vse smo zaradi greha prikrajšani. Sprva to morda ni tako enostavno, saj nas je greh oropal nečesa, česar sami nismo še nikoli imeli. Adam in Eva sta prvotno uživala v popolnem življenju. Imela sta popoln um in telo, zato sta lahko povsem obvladovala svoje misli, občutke in dejanja. Zaradi tega sta lahko kot Jehovova služabnika brez ovir osebnostno rasla in razvijala svoje izredne zmožnosti. Vendar pa sta to dragoceno darilo zavrgla. Ko sta grešila proti Jehovu, sta zapravila življenje, ki jima je bilo namenjeno, in zanj prikrajšala še svoje potomce. (1. Mojz. 3:16–19) Obenem sta sebe in nas »okužila« z grozljivo boleznijo, o kateri smo razpravljali. Jehova ju je zato upravičeno obsodil. Nam pa je dal upanje, da bomo nekoč odrešeni. (Ps. 103:10)
Koliko je naša odrešitev stala Jezusa
6., 7. a) Kako je Jehova prvič odkril, da bo za odrešitev ljudi potrebna zelo velika žrtev? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, da so Abel in očaki, ki so živeli v času pred Postavo, darovali žrtve?
6 Jehova je vedel, da bo za odrešitev potomstva Adama in Eve potrebna zelo velika žrtev. Iz prerokbe, zapisane v 1. Mojzesovi 3:15, izvemo nekaj podrobnosti o tem, kolikšna bo cena odrešitve. Jehova bo priskrbel »seme«, odrešitelja, ki bo nekega dne uničil Satana, ga izbrisal iz obstoja. Toda ta odrešitelj bo predtem trpel, simbolično bo ranjen v peto. Očitno bo preživljal hude bolečine in bo za nekaj časa onesposobljen. Kaj točno bo Jehovov izbranec moral prestati?
7 Odrešitelj bo moral za to, da bo ljudi odrešil greha, priskrbeti sredstvo za poravnavo, nekaj, kar bo odpravilo posledice greha in 1. Mojz. 4:4; 8:20, 21; 22:13; 31:54; Job 1:5) Mojzesova postava pa je žrtvovanje še dodatno osvetlila.
ljudem omogočilo, da se bodo spravili z Bogom. Kaj bo spadalo k temu? Že zelo zgodaj se je iz nekaterih podrobnosti dalo razbrati, da bo za to potrebna žrtev. Ko je prvi zvesti človek Abel daroval Jehovu živalsko žrtev, je Jehovu to ugajalo. Pozneje so takšne žrtve darovali tudi bogaboječi očaki, denimo Noe, Abraham, Jakob in Job. (8. Kaj je naredil veliki duhovnik na vsakoletni dan poravnave?
8 Med najpomembnejšimi žrtvami, ki jih je predpisovala Postava, so bile tiste, ki so jih Izraelci darovali enkrat letno, na dan poravnave. Tega dne je veliki duhovnik naredil več stvari, ki so imele simboličen pomen. Jehovu je daroval žrtve za poravnavo grehov – najprej za grehe duhovniškega razreda, nato pa še za grehe neduhovniških rodov. Zatem je stopil v Najsvetejše v shodnem šotoru oziroma templju, kamor je lahko šel samo on in samo na ta dan v letu. Tam je pred skrinjo zaveze poškropil tla z žrtveno krvjo. Nad sveto skrinjo se je včasih pojavil svetel, sijoč oblak, ki je predstavljal Jehovovo navzočnost. (2. Mojz. 25:22; 3. Mojz. 16:1–30)
9. a) Koga je predstavljal veliki duhovnik na dan poravnave in na kaj so se nanašale žrtve, ki jih je daroval? b) Kaj je predpodabljalo to, da je veliki duhovnik stopil v Najsvetejše?
9 Apostol Pavel je pod navdihnjenjem razkril, kaj pomenijo ta simbolična dejanja. Rekel je, da je veliki duhovnik predstavljal Mesija, Jezusa Kristusa, darovanje žrtev pa je ponazarjalo njegovo žrtveno smrt. (Heb. 9:11–14) S to popolno žrtvijo je lahko docela poravnal grehe dveh skupin ljudi – grehe duhovniškega razreda Kristusovih 144.000 z duhom maziljenih bratov in grehe »drugih ovc«. (Janez 10:16) Veliki duhovnik je s svojim vstopom v Najsvetejše predpodabljal to, da je Jezus vstopil v sama nebesa in Bogu Jehovu predložil vrednost svoje odkupne žrtve. (Heb. 9:24, 25)
10. Kaj je glede na biblijske prerokbe čakalo Mesija?
10 Jasno je torej bilo, da bo odrešitev Adamovih in Evinih potomcev zelo draga. Mesija bo moral žrtvovati svoje življenje! Preroki Hebrejskih spisov so to resnico opisali zelo nazorno in z dodatnimi podrobnostmi. Prerok Daniel je na primer naravnost napovedal, da bo »Maziljenec, vojvoda [. . .] iztrebljen« oziroma usmrčen, da »se stori poravnava za krivico«. (Dan. 9:24–26) Izaija je napovedal, da bodo Mesija zavračali, preganjali in usmrtili oziroma prebodli, da bi vzel nase grehe nepopolnega človeštva. (Iza. 53:4, 5, 7)
11. Kako vse je Jehovov Sin pokazal, da se je pripravljen žrtvovati za našo odrešitev?
11 Božji edinorojeni Sin se je pred prihodom na zemljo jasno zavedal, koliko ga bo stala naša odrešitev. Vedel je, da bo strašno trpel in da ga bodo usmrtili. Ali se je, ko mu je njegov Oče to povedal, umaknil ali uprl? Nikakor, svojemu Očetu se je rade volje podredil. (Iza. 50:4–6) Podobno je tudi na zemlji ubogljivo izpolnil vse, kar je njegov Oče pričakoval od njega. Zakaj? Jezus nam je na to delno odgovoril z besedami: »Ljubim Očeta.« Drugi del odgovora pa dobimo iz teh besed: »Nihče nima večje ljubezni od te, da dá svojo dušo za svoje prijatelje.« (Jan. 14:31; 15:13) Torej je imela pri naši odrešitvi veliko vlogo ljubezen Jehovovega Sina. Čeprav se je moral Sin za to odreči popolnemu človeškemu življenju, je bil vesel, da nas je lahko odrešil greha in smrti.
Koliko je naša odrešitev stala Jehova
12. Kdo se je domislil odkupnine in zakaj?
12 Vendar se odkupnine in tega, kako bo odkupnina izvršena, ni domislil Jezus, temveč Jehova, in to je bilo zanj zelo pomemben del v izpolnitvi namena s človeštvom. Apostol Pavel je nakazal, da je oltar v templju, na katerem so darovali žrtve, predstavljal Jehovovo voljo. (Heb. 10:10) Torej svojo odrešitev, ki nam jo omogoča Kristusova žrtev, dolgujemo predvsem Jehovu. (Luk. 1:68) Je izraz njegove popolne volje in velike ljubezni do ljudi. (Beri Janez 3:16.)
13., 14. Kako nam lahko Abrahamova izkušnja pomaga razumeti, kaj je za nas storil Jehova?
13 Kako visoko ceno je moral Jehova plačati za to, da nam je lahko pokazal svojo ljubezen? Pravzaprav to le težko doumemo. Vendar nam lahko pri tem nekoliko pomaga ena od biblijskih pripovedi. Jehova je zvestega Abrahama zaprosil, naj naredi nekaj skrajno težkega – naj žrtvuje svojega sina Izaka. Samo zamislimo si. Abraham je bil ljubeč oče. Ko mu je Jehova govoril o Izaku, ga je opisal s »sin [tvoj], edinec [tvoj], ki ga ljubiš«. (1. Mojz. 22:2) Vseeno pa se je Abrahamu zdelo to, da izpolni Jehovovo voljo, pomembnejše od ljubezni, ki jo je čutil do Izaka. Zato ga je ubogal. Vendar mu Jehova ni dovolil storiti tega, kar bo sam nekega dne moral narediti. Poslal je angela, da je Abrahama ustavil, še preden je ta žrtvoval svojega sina. Abraham je bil tako zelo odločen ubogati Boga v tej težki preizkušnji, da je bil prepričan, da je njegovo edino upanje, da bo svojega sina še kdaj videl živega, vstajenje. Trdno je veroval, da ga bo Bog v resnici obudil. Zato Pavel pravi, da je Abraham dobil svojega sina Izaka »iz objema smrti kot ponazoritev« – nanj je gledal, kakor da bi res vstal od mrtvih. (Heb. 11:19)
14 Ali si lahko zamisliš, kako je moralo Abrahama boleti, ko se je pripravljal na žrtvovanje lastnega sina? Njegova izkušnja nam pomaga lažje razumeti, kako je čutil Jehova, ko je žrtvoval svojega Sina, ki ga je imenoval »moj ljubljeni«. (Mat. 3:17) Toda ne pozabimo, da je bila Jehovova bolečina verjetno daleč večja. S svojim Sinom je bil namreč skupaj nešteto milijonov, morda celo milijard let. Sin je z njim z veseljem sodeloval kot »spreten delavec« in njegov Predstavnik oziroma »Beseda«. (Preg. 8:22, 30, 31, NW; Jan. 1:1) Zato si niti zamišljati ne moremo, kako zelo se mu je moralo trgati srce, ko je videl, kako njegovega Sina mučijo, se mu posmehujejo, in ko je bil priča temu, da so ga nazadnje umorili kot navadnega kriminalca. Jehova je za našo odrešitev plačal zares visoko ceno! Kako mu torej lahko pokažemo svoje cenjenje za to, da smo bili odrešeni?
Kako lahko pokažemo cenjenje za to, da smo bili odrešeni?
15. Kako je Jezus dokončal poravnavo in do česa je to privedlo?
15 Jezus je to izjemno dejanje – poravnavo – dokončal zatem, ko je bil obujen v nebesa. Ko je bil ponovno pri svojem dragem Očetu, mu je predložil vrednost svoje žrtve. Zatem je Bog pričel kar izlivati blagoslove. Ljudem so lahko bili grehi povsem odpuščeni, najprej Kristusovim maziljenim bratom, nato pa še »vsemu svetu«. Zaradi te žrtve lahko danes vsi, ki se iskreno pokesajo za svoje grehe in postanejo pravi Kristusovi sledilci, veljajo za čiste v Božjih očeh. (1. Jan. 2:2) Kaj naj bi sedaj storili mi?
16. Kako lahko ponazorimo, zakaj bi morali ceniti odrešitev, ki nam jo je omogočil Jehova?
16 Vrnimo se sedaj k ponazoritvi na začetku članka. Predstavljaj si, da zdravnik, ki je odkril zdravilo za tvojo bolezen, pride k bolnikom na tvojem oddelku in vsem predlaga naslednje: Vsak bolnik, ki se bo odločil za zdravljenje in bo ravnal točno po navodilih, bo zagotovo ozdravel. Kaj, če se večina bolnikov odloči, da ne bo upoštevala zdravnikovih navodil, češ da bi to od njih terjalo preveč napora? Ali se boš zgledoval po njih, četudi imaš prepričljive dokaze za to, da je zdravljenje v resnici učinkovito? Seveda ne! Nedvomno boš zdravniku pokazal svojo hvaležnost, nato pa skrbno upošteval njegova navodila ter o razlogih za svojo odločitev morda govoril še z drugimi. Enako je z nami. Vsak od nas bi moral biti željan pokazati Jehovu, da zelo ceni odrešitev, ki nam jo je omogočil po odkupni žrtvi svojega Sina (Beri Rimljanom 6:17, 18.)
17. Kako vse lahko pokažeš, da ceniš to, kar je Jehova storil zate, da bi te odrešil?
17 Če smo hvaležni za to, kar sta Jehova in njegov Sin storila, da bi nas odrešila greha in smrti, bomo to tudi pokazali. (1. Jan. 5:3) Upirali se bomo svojemu nagnjenju, da bi grešili. Nikoli se ne bomo namerno vdajali grehu niti ne bomo hinavsko živeli dvojnega življenja, kar gre pogosto z roko v roki. S takšnim ravnanjem bi pokazali, da prav nič ne cenimo odkupne žrtve. Mi pa želimo Bogu pokazati, da smo mu hvaležni, s tem da si kar najbolj prizadevamo ostati čisti v njegovih očeh. (2. Pet. 3:14) Cenjenje pa bomo pokazali tudi s tem, da bomo drugim govorili o našem čudovitem upanju na rešitev, tako da bodo lahko tudi oni postali čisti v Jehovovih očeh in si pridobili upanje na večno prihodnost. (1. Tim. 4:16) Jehova in njegov Sin sta nedvomno vredna vsakega trenutka in vsakega kančka moči, ki ga lahko posvetimo temu, da ju hvalimo! (Mar. 12:28–30) Samo pomislimo! Lahko se že veselimo časa, ko bomo povsem ozdravljeni greha. Takrat bomo lahko živeli v popolnosti in večno, tako kot nam je namenil Bog – in vse to samo zaradi tega, kar je Jehova storil, da bi nas odrešil! (Rim. 8:21)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Po nekaterih ocenah je za špansko gripo zbolelo od 20 do 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, umrlo pa naj bi od 1 do 10 odstotkov okuženih. Nasprotno pa je ebola veliko redkejša bolezen, vendar je ob nekaterih izbruhih pomorila skoraj 90 odstotkov okuženih.
Kako bi odgovoril?
• Zakaj tako nujno potrebujemo odrešitev?
• Kako to, da je bil Jezus pripravljen darovati svoje življenje, vpliva nate?
• Kako gledaš na odkupnino, Jehovovo darilo?
• K čemu te spodbuja to, kar je Jehova storil za tvojo odrešitev?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 27]
Na dan poravnave je izraelski veliki duhovnik predpodabljal Mesija.
[Slika na strani 28]
Pripoved o Abrahamu, ki je bil pripravljen žrtvovati svojega sina, nam osvetli to, kako visoko ceno je moral plačati Jehova, ko je žrtvoval Jezusa.