Jehova jih je obsijal s svojim obličjem

NAŠ obraz ima več kot 30 mišic. Pri enem samem nasmehu jih med seboj sodeluje kar 14! Samo predstavljaj si, kakšen bi bil izraz tvojega obraza med pogovorom, če ne bi imel teh mišic. Bi pritegnil sogovornika? Komajda. Za gluhe pa obrazne mišice nimajo le te vloge, da prispevajo k prijetnejšemu pogovoru. Skupaj s kretnjami in gibi telesa so pomembno sredstvo za izražanje misli in pogledov. Mnogi ljudje so začudeni, ko izvejo, da je v znakovnem jeziku mogoče izraziti celo zapletene misli in vsak najmanjši pomenski odtenek.

Nedavno pa so gluhi širom po svetu pričeli zreti v obraz, ki je daleč bolj izrazen in privlačen od katerega koli človeškega obraza. Simbolično rečeno so zagledali »Jehovovo obličje«. (Žal. 2:19, NW) To se ni zgodilo po naključju. Jehova že dolgo kaže veliko ljubezen do gluhih. Tako je ravnal že v staroveškem Izraelu. (3. Mojz. 19:14) Njegova ljubezen do gluhih pa je zelo očitna tudi danes. »[Bog] hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice.« (1. Tim. 2:4) Mnogi gluhi so tako rekoč zagledali Božji obraz, ko so izvedeli resnico o Bogu. Kako jim je to uspelo, ko pa ne morejo slišati? Preden odgovorimo na to vprašanje, si poglejmo, zakaj je znakovni jezik za gluhe tako pomemben.

Videti pomeni slišati

Mnogi ljudje imajo glede gluhih in znakovnega jezika napačne predstave. Zato si sedaj poglejmo resnico glede nekaterih od teh predstav. Gluhi lahko vozijo avtomobil. Brati z ustnic jim je pogosto zelo težko. Znakovni jezik nima nič skupnega z Braillovo pisavo niti ni to zgolj pantomima. Gluhi po svetu ne govorijo enega samega znakovnega jezika. Celo znotraj ene države kretajo v različnih »narečjih«.

Ali lahko gluhi berejo? Resda nekateri precej dobro berejo, vendar je za veliko večino to pravi izziv. Zakaj? Ker pisni jezik izvira iz govorjenega. Razmislimo, kako se jezika nauči slišeči otrok. Od trenutka, ko se rodi, je obkrožen z ljudmi, ki govorijo krajevni jezik. V sorazmerno kratkem času prične povezovati besede in tvoriti stavke. To se zgodi povsem spontano, že samo s tem, da posluša govorjeni jezik. Ko se torej slišeči otrok prične učiti brati, mora samo povezati črne znake na papirju z glasovi oziroma besedami, ki jih že pozna.

Sedaj pa si predstavljaj, da si v tuji deželi in da si zaprt v zvočno izolirani stekleni komori. Nikoli še nisi slišal jezika, ki ga govorijo tamkajšnji ljudje. Vsak dan pridejo k tebi domačini in se skušajo s teboj pogovarjati. Ne moreš slišati, kaj ti govorijo, vidiš le premikanje njihovih ustnic. Ko ugotovijo,  da jih ne razumeš, ti te iste besede napišejo na list papirja in ti ga pokažejo. Menijo, da jih boš sedaj gotovo razumel. Kaj misliš, ali jih boš res kaj bolje razumel? Komunicirati z njimi v takšnih okoliščinah bi bilo skorajda nemogoče. Zakaj? Ker so besede na listu napisane v jeziku, ki ga nisi še nikoli slišal. V točno takšnih okoliščinah je večina gluhih.

Najbolj prikladno komunikacijsko sredstvo za gluhe je znakovni jezik. Gluhi z gibi prstov, rok in telesa projicira svoje misli v prostor okoli sebe. Njegovi gibi in izrazi obraza so v skladu s slovničnimi pravili znakovnega jezika. Tako nastane vidni jezik, ki človeku omogoča, da sprejema informacije z očmi.

Pravzaprav ima skoraj vsak gib roke, telesa in obraza, ki ga naredi gluhi med kretanjem, svoj pomen. Z izrazi obraza ne želi ustvarjati dramatičnega vtisa, temveč jih narekuje slovnica znakovnega jezika. Naj ponazorimo: Kadar gluhi postavi vprašanje, ki se prične z »ali«, visoko dvigne obrvi, pri vseh ostalih vprašalnicah (npr. kaj, kje, kdo) pa obrvi namršči. Z napihnjenimi lici nakaže stvari, ki so velike oziroma intenzivne, s stisnjenimi ustnicami pa reči, ki so majhne. Z gibi glave, lic, premikanjem ramen in mežikanjem nakaže pomenske odtenke tega, kar sporoča.

Zaradi vsega tega je znakovni jezik prava paša za oči. Gluhi, ki ga dobro obvladajo, lahko s temi bogatimi izraznimi sredstvi »spregovorijo« o kateri koli temi – od poetične do tehnične, od romantične do hudomušne, od otipljive do abstraktne.

Publikacije v znakovnem jeziku – prelomnica za gluhe

Gluhi, ki si pridobivajo znanje o Jehovu v znakovnem jeziku, lahko tako rekoč slišijo biblijsko sporočilo in pričnejo »verova[ti]« v Avtorja tega sporočila. Zato si Jehovove priče marljivo prizadevajo oznanjevati gluhim po vsem svetu in jim priskrbeti publikacije. (Rim. 10:14) Trenutno je po vsej zemeljski obli 58 prevajalskih timov za znakovni jezik, publikacije na DVD-ju pa so na voljo v 40 znakovnih jezikih. Ali je vse to delo zares vredno truda?

Jeremy, čigar starši so gluhi, pravi: »Spomnim se, kako je oče ure in ure presedel v spalnici ter se skušal prebiti skozi samo nekaj odstavkov v Stražnem stolpu in dojeti njihov pomen. Nenadoma je planil iz sobe in s kretnjami zmagoslavno oznanil: ‚Sedaj razumem! Sedaj razumem!‘ Nato mi je začel pojasnjevati, kaj je izvedel. Takrat mi je bilo komaj 12 let. Bežno sem preletel odstavke in mu v znakovnem jeziku dejal: ‚Očka, mislim, da to ni pravi pomen. Piše,  da . . .‘ S kretnjo mi je pokazal, naj neham, in se vrnil v sobo, da bi se sam dokopal do pomena napisanega. Nikoli ne bom pozabil razočaranja na njegovem obrazu in občudovanja, ki sem ga čutil do njega, ko sem ga videl oditi nazaj v spalnico. Toda odkar ima publikacije v znakovnem jeziku na DVD-ju, lahko vse dosti bolje razume. Ko vidim, kako njegov obraz žari, ko s kretnjami kaže, kaj čuti do Jehova, mi to resnično veliko pomeni.«

Poglejmo tudi, kaj je doživel zakonski par Prič, ki je vzpostavil stik z Jessenio, gluho mlado žensko v Čilu. Zatem ko jima je njena mama dovolila, da ji pokažeta publikacijo Moja knjiga biblijskih zgodb na DVD-ju v čilskem znakovnem jeziku, sta dejala: »Ko je Jessenia pričela gledati DVD, se je najprej smejala, nato pa so se ji ulile solze. Mama jo je vprašala, zakaj joče, ona pa ji je pojasnila, da zato, ker ji je videoposnetek všeč. Takrat je mama ugotovila, da Jessenia očitno razume vse, kar vidi na ekranu.«

Gluha ženska, ki živi na venezuelskem podeželju, je že imela enega otroka, ko je ponovno zanosila. Z možem sta menila, da si še enega otroka ne moreta privoščiti zaradi ekonomskih razlogov, zato sta razmišljala o splavu. Jehovovi priči, ki sta ju takrat obiskali in tega nista vedeli, sta jima pokazali 12. lekcijo na videoposnetku Kaj Bog zahteva od nas? v venezuelskem znakovnem jeziku. Ta lekcija pojasnjuje, kako Bog gleda na splav in umor. Pozneje je ženska Pričama izrazila svojo hvaležnost za to, da sta ji pokazali to lekcijo. Pojasnila jima je, da sta se z možem zaradi tega odločila, da ne bo splavila. Zaradi publikacije v znakovnem jeziku na DVD-ju je bilo rešeno človeško življenje!

Gluha Priča Lorraine pojasnjuje: »Spoznavanje Biblije je kakor sestavljanje velike sestavljanke. V mojem razumevanju so bile luknje – manjkajoči koščki – zato nisem imela celotne slike. Odkar pa so biblijske resnice na voljo tudi v znakovnem jeziku, teh lukenj ni več.« George, ki je Priča 38 let in je gluh, pravi: »Nobenega dvoma ni, da imam veliko več samospoštovanja in samozavesti, odkar lahko stvari razumem. Mislim, da so k moji duhovni rasti najbolj prispevali DVD-ji v znakovnem jeziku.«

»Shod v mojem jeziku!«

Jehovove priče pa poleg tega, da izdajajo publikacije v znakovnem jeziku, tudi ustanavljajo občine, v katerih potekajo shodi izključno v jeziku gluhih. Trenutno je po vsem svetu preko 1100 takšnih občin. Gluhi lahko spremljajo program v svojem jeziku, podajanje biblijskih resnic pa je prilagojeno  njihovemu načinu razmišljanja. Tako lahko čutijo, da drugi spoštujejo njihovo kulturo in življenjske izkušnje.

Za kako koristno se je izkazalo to, da se ustanavljajo občine v znakovnem jeziku? Razmislimo o Cyrilu, ki je postal Jehovova priča leta 1955. Dolga leta je po svojih najboljših močeh preučeval napisane publikacije in redno obiskoval krščanske shode. Včasih je bil v dvorani kdo, ki mu je prevajal, drugič spet ne. Ko ni bilo nikogar, se je zanašal na Priče, ki so mu ljubeče skušali pomagati s tem, da so zanj zapisovali, kar je povedal govornik na odru. Tako je bilo celih 34 let, dokler ni bila leta 1989 v New Yorku ustanovljena prva občina v znakovnem jeziku v Združenih državah Amerike. Kako se je Cyril počutil v tej občini? »Bilo je tako, kakor da bi prišel iz gozda, kakor iz temnega predora na sončno svetlobo. Shod v mojem jeziku!«

Občine Jehovovih prič v znakovnem jeziku so kraji, kjer se lahko gluhi redno zbirajo, da bi se učili o Bogu in ga častili. Tam lahko Božji služabniki najdejo čustveno oporo. V svetu, v katerem so lahko gluhi jezikovno in družbeno izolirani, so te občine prave oaze, ki omogočajo komunikacijo in medsebojno druženje. V tem okolju se lahko gluhi učijo, duhovno rastejo in napredujejo pri služenju Jehovu. Mnogi gluhi Priče so pričeli služiti kot polnočasni oznanjevalci. Nekateri so se zato, da bi drugim gluhim pomagali spoznati Jehova, preselili v druge države. Mnogi gluhi bratje se usposabljajo za učinkovite učitelje, organizatorje in pastirje, zatem pa so pripravljeni na to, da sprejmejo odgovornosti v občini.

V Združenih državah je več kot 100 občin v znakovnem jeziku in kakih 80 skupin. V Braziliji je približno 300 takih občin in več kot 400 skupin. V Mehiki je skoraj 300 občin v znakovnem jeziku, v Rusiji pa več kot 30 občin in 113 skupin. To je samo nekaj primerov, ki kažejo, kakšen porast je na tem področju po vsem svetu. *

Jehovove priče pa v znakovnem jeziku organizirajo tudi zbore in zborovanja. Lansko leto je bilo po vsem svetu več kot 120 zborovanj v številnih znakovnih jezikih. Na takšnih zborovanjih imajo gluhi Priče priložnost videti, da so tudi oni del svetovne krščanske bratovščine, ki prejema času primerno duhovno hrano.

Leonard je gluh in je Jehovova priča že več kot 25 let. Takole pripoveduje: »Že od samega začetka vem, da je Jehova pravi Bog. Vendar nisem nikoli jasno razumel, zakaj dovoljuje trpljenje, zato sem se včasih celo razjezil nanj. Potem pa sem med nekim govorom na območnem zborovanju v znakovnem jeziku končno razumel s tem povezana sporna vprašanja. Po govoru me je žena dregnila s komolcem in vprašala: ‚Ali si sedaj zadovoljen?‘ Iskreno sem lahko rekel, da sem! Kako vesel sem, da v vseh teh 25 letih nisem zapustil Jehova! Vedno sem ga imel rad, vendar ga nisem mogel povsem razumeti. Sedaj pa ga!«

Iz srca hvaležni

Kaj pa lahko gluhi razberejo iz Jehovovega obraza, zatem ko ga spoznajo? Njegovo ljubezen, sočutje, pravičnost, zvestovdanost, srčno dobrotljivost in še marsikaj.

Mednarodna skupnost gluhih Prič lahko vidi Jehovov obraz, in to iz dneva v dan jasneje. Jehova je z ljubeznijo v srcu »obsij[al]« gluhe »s svojim obličjem«. (4. Mojz. 6:25, NW) Kako hvaležni so mu, da so ga lahko spoznali!

[Podčrtna opomba]

[Slike na straneh 24, 25]

Po vsem svetu je več kot 1100 občin v znakovnem jeziku.

[Sliki na strani 26]

Jehova je gluhe obsijal s svojim obličjem.