»Pesem morja« – rokopis, ki premošča časovno vrzel
»Pesem morja« – rokopis, ki premošča časovno vrzel
V IZRAELSKEM muzeju v Jeruzalemu so 22. maja 2007 postavili na ogled fragment hebrejskega zvitka iz sedmega oziroma osmega stoletja n. št. To je rokopis 2. Mojzesove 13:19–16:1. V njem je med drugim »Pesem morja« – pesem zmage, ki so jo Izraelci peli po tem, ko so bili čudežno rešeni pri Rdečem morju. Zakaj je razkritje tega fragmenta pomembno?
Odgovor je povezan s časom nastanka rokopisa. Mrtvomorski zvitek je bil napisan med tretjim stoletjem pr. n. št. in prvim stoletjem n. št. Do takrat, ko so ta zvitek pred okoli 60 leti odkrili, je bil najzgodnejši znani hebrejski rokopis Alepski kodeks iz leta 930 n. št. Razen nekaj fragmentov niso našli nobenih drugih hebrejskih rokopisov, ki bi nastali v vmesnem, več stoletij dolgem obdobju.
»Pesem morja je rokopis,« pravi James S. Snyder, direktor Izraelskega muzeja, »ki premošča časovno vrzel med Mrtvomorskim zvitkom [. . .] in Alepskim kodeksom.« Po njegovih besedah je ta rokopis skupaj z drugimi staroveškimi biblijskimi besedili »edinstven zgled tega, kako je besedilo ostalo nespremenjeno«.
Za razkriti fragment je rečeno, da je eden od mnogih rokopisov, ki so jih odkrili proti koncu 19. stoletja v neki sinagogi v Kairu v Egiptu. Vendar pa se zasebni zbiralec hebrejskih rokopisov, ki ga je imel v svoji zbirki, ni zavedal, kako pomembno najdbo ima, dokler se proti koncu 70. let prejšnjega stoletja ni posvetoval z nekim strokovnjakom. Takrat so starost tega fragmenta ugotovili z ogljikovo metodo, nato pa so ga shranili v arhiv, dokler ga niso postavili na ogled v Izraelskem muzeju.
Adolfo Roitman, direktor Shrine of the Book (spada pod upravo Izraelskega muzeja) in kurator Mrtvomorskega zvitka, o pomembnosti tega fragmenta pravi: »Iz rokopisa Pesem morja se vidi, kako neverjetno natančno se je masoretski prepis Biblije prenašal skozi stoletja. Prav osupljivo je, kako je značilen stil Pesmi morja danes enak, kot je bil v 7. in 8. stoletju.«
Biblija je Božja navdihnjena Beseda in za to, da se ohrani, skrbi predvsem Jehova. Poleg tega so pisarji vestno prepisovali Pisma. Zato lahko rečemo, da je besedilo v današnji Bibliji nesporno zanesljivo.
[Navedba vira slike na strani 32]
Courtesy of Israel Museum, Jerusalem