Jehova nas gleda nam v dobro

»Oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« (2. LET. 16:9)

1. Zakaj nas Jehova preiskuje?

JEHOVA je popoln Oče. Tako dobro nas pozna, da ve celo za »naklepe [naših] misli«. (1. let. 28:9) Vendar pa nas ne preiskuje samo zato, da bi pri nas našel napake. (Ps. 11:4; 130:3, NW) Ljubeče nas želi zaščititi pred vsem, kar bi lahko škodovalo našemu odnosu z njim ali temu, da bi dobili večno življenje. (Ps. 25:8–10, 12, 13)

2. Komu v dobro Jehova izkazuje svojo moč?

² Nihče ni tako močan, kot je Jehova. On tudi vse vidi. Zato lahko pomaga svojim zvestim, kadar koli ga prosijo za pomoč, in jih lahko podpira, ko so v preizkušnjah. »Oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu,« piše v 2. letopisov 16:9. Bodi pozoren, da Jehova uporablja  svojo moč v dobro tistim, ki mu služijo z nerazdeljenim srcem. Tako srce ima čiste in iskrene nagibe. Za tiste, ki goljufajo ali so hinavski, Bog nikoli tako ne skrbi. (Joz. 7:1, 20, 21, 25; Preg. 1:23–33)

Hodimo z Bogom

3., 4. Kaj pomeni hoditi z Bogom in kateri biblijski zgledi nam to pomagajo razumeti?

³ Mnogi težko verjamejo, da Stvarnik našega prostranega vesolja dovoli, da bi ljudje v duhovnem smislu hodili z njim. Toda natanko to želi Jehova od nas. V biblijskih časih sta Enoh in Noe hodila z Bogom. (1. Mojz. 5:24; 6:9) Mojzes »je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Heb. 11:27) Kralj David je ponižno hodil ob svojem nebeškem Očetu. Rekel je: »Ker je [Jehova] na desnici moji, ne omahnem.« (Ps. 16:8)

⁴ Seveda Jehova ne moremo dobesedno prijeti za roko in hoditi z njim. To je mišljeno simbolično, v prenesenem pomenu. Kako? Psalmist Asaf piše: »Vedno [sem] s teboj, ker si me prijel za desnico mojo. Po svetu [nasvetu, NW] svojem me boš vodil.« (Ps. 73:23, 24) Preprosto povedano, z Jehovom hodimo takrat, ko dosledno upoštevamo njegov nasvet, ki ga dobimo predvsem po njegovi napisani Besedi, pa tudi po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Mat. 24:45; 2. Tim. 3:16)

5. Kako Jehova na svoje zveste služabnike gleda očetovsko in kaj bi morali čutiti do njega?

⁵ Jehovu je mar za tiste, ki hodijo z njim, zato nanje gleda kot ljubeči oče, skrbi zanje, jih varuje in uči. »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš,« pravi. »Svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.« (Ps. 32:8) Vprašaj se: Ali se vidim, kako hodim z Jehovom tako rekoč z roko v roki, prisluhnem njegovi modrosti in se zavedam, da ljubeče gleda name? Ali to, da vem, da je vedno poleg mene, vpliva na moje razmišljanje, govorjenje in dela? In ali je takrat, ko kaj zagrešim, Jehova zame odtujen in strog Bog, ali pa ga vidim kot ljubečega, usmiljenega Očeta, ki želi skesanim pomagati, da pridejo v njegov topli objem? (Ps. 51:17)

6. Kakšno prednost ima Jehova pred človeškim roditeljem?

⁶ Včasih nam lahko Jehova pomaga, še preden stopimo na slabo pot. On na primer lahko opazi, da si naše srce, ki se nagiba k temu, da je varljivo, začne želeti neprimerne reči. (Jer. 17:9) Takrat lahko ukrepa še prej kot človeški starši, ker njegov »pogled« seže globoko v nas in preiskuje naše najgloblje misli. (Ps. 11:4, NW; 139:4; Jer. 17:10) Poglejmo, kako se je odzval na okoliščino, ki je nastala pri Baruhu, osebnem tajniku in tesnem prijatelju preroka Jeremija.

Pravi Oče Baruhu

7., 8. a) Kdo je bil Baruh in katere nekoristne želje so morda pognale v njegovem srcu? b) Kako je Jehova pokazal očetovsko skrb za Baruha?

⁷ Baruh je bil poklicni pisar in je zvesto služil ob Jeremiju pri izpolnjevanju naloge, ki je postala zelo zahtevna: oznaniti je bilo treba Jehovove sodbe nad Judo. (Jer. 1:18, 19) Nekoč je Baruh, ki je morda izhajal iz ugledne družine, začel zase iskati »velikih reči«. Lahko da je pričel osebno hlepeti oziroma gojiti željo po gmotni blaginji. Kar koli je že bilo, Jehova je videl, da je v svojem srcu začel nevarno razmišljati. Bog je o tem nemudoma spregovoril z njim po Jeremiju: »Ti govoriš: Gorje meni! ker GOSPOD je pridel togo žalosti moji; utrujen sem v zdihovanju svojem in ne najdem pokoja.« Nato je Bog rekel: »Ti bi iskal sebi velikih reči? Ne išči jih!« (Jer. 45:1–5)

⁸ Jehova je bil z Baruhom strog, a se vseeno ni odzval jezno, temveč z iskreno očetovsko  zaskrbljenostjo za svojega služabnika. Očitno je videl, da ta mož v svojih željah ni pokazal hudobnega ali nepoštenega srca. Poleg tega je vedel, da Jeruzalem in Juda preživljata svoje zadnje dni. Ni želel, da bi se Baruh v tem kritičnem času spotaknil. Da bi svojega služabnika znova postavil na trdna tla, mu je glede tega, kar bo v bližnji prihodnosti storil, dejal »Pripeljem nesrečo nad vse meso« in dodal, da bo živel, če bo ravnal modro. (Jer. 45:5) Pravzaprav je rekel: »Bodi razumen, Baruh. Ohrani v mislih, kaj se bo kmalu zgodilo z grešnima Judo in Jeruzalemom. Ostani zvest in žívi! Jaz te bom varoval.« Jehova je očitno segel Baruhu do srca, saj se je ta mož pozitivno odzval in preživel uničenje Jeruzalema, ki je bilo 17 let kasneje.

9. Kako bi odgovoril na vprašanja v odstavku?

⁹ Ob pripovedi o Baruhu razmisli o tehle vprašanjih in svetopisemskih stavkih: Kaj Božje ravnanje z Baruhom odkriva o Jehovu in o tem, kaj čuti do svojih služabnikov? (Beri Hebrejcem 12:9.) Kaj se glede na to, da živimo v kritičnih časih, lahko naučimo iz nasveta, ki ga je Bog dal Baruhu, in iz Baruhovega odgovora? (Beri Luka 21:34–36.) Kako lahko krščanski starešine posnemajo Jeremija in pokažejo, da jim je mar za Božje služabnike, tako kakor je Jehovu? (Beri Galačanom 6:1.)

Očetova ljubezen se zrcali v Sinu

10. Zakaj je lahko Jezus Glava krščanske občine?

¹⁰ Jehova je v predkrščanski dobi svojemu ljudstvu izkazoval ljubezen po svojih prerokih in drugih zvestih služabnikih. Danes pa enako ljubezen vidimo predvsem pri Glavi krščanske občine, Jezusu Kristusu. (Efež. 1:22, 23) V knjigi Razodetje je Jezus prikazan kot jagnje, ki ima »sedem oči, katere predstavljajo sedem Božjih duhov, poslanih po vsej zemlji«. (Raz. 5:6) Da, Jezus je popolnoma sprevideven, ker je napolnjen z Božjim svetim duhom. On tudi vidi, kakšni smo v svoji notranjosti, in nič ne uide njegovemu pogledu.

11. Kakšno vlogo ima Kristus in kako v svojem stališču do nas odseva Očetovo mišljenje?

¹¹ Tudi Jezus ni policist, ki bi nas nadzoroval z neba, kakor to ni Jehova. Preiskuje nas z ljubeznijo. Eden od Jezusovih  nazivov, »Oče večnosti«, nas spomni na njegovo vlogo, ki jo bo imel, ko bo dal večno življenjem vsem, ki bodo pokazali vero vanj. (Iza. 9:6) Poleg tega lahko Kristus kot Glava krščanske občine spodbudi voljne, duhovno zrele kristjane, še posebej starešine, da tiste, ki trpijo, tolažijo ali tistim, ki potrebujejo nasvet, svetujejo. (1. Tes. 5:14; 2. Tim. 4:1, 2)

12. a) Kaj pisma sedmim občinam v Mali Aziji odkrivajo o Jezusu? b) Kako starešine odsevajo Kristusovo stališče do Božje črede?

¹² Iz pisem starešinam v sedmih občinah Male Azije se vidi, kako močno se Kristus zanima za svojo čredo. (Raz. 2:1–3:22) V teh pismih je pokazal tako to, da ve, kaj se dogaja v vsaki občini, kot tudi veliko skrb za svoje sledilce. Enako je danes, le da še toliko bolj, saj se videnje iz Razodetja izpolnjuje v »Gospodovem dnevu«. * (Raz. 1:10) Kristus svojo ljubezen pogosto kaže po starešinah, ki služijo kot duhovni pastirji občine. Te »darove v obliki ljudi« lahko spodbudi, da tolažijo, bodrijo ali svetujejo, ko je treba. (Efež. 4:8; Apd. 20:28; beri Izaija 32:1, 2.) Ali v njihovem prizadevanju vidiš, kako se Kristus zanima zate osebno?

Pomoč ob pravem času

13.–15. Kako lahko Bog odgovori na naše molitve? Povej zgleda.

¹³ Ali si že kdaj iz vse duše molil za pomoč in dobil odgovor v obliki spodbudnega obiska duhovno zrelega kristjana? (Jak. 5:14–16) Morda pa si v govoru na krščanskem shodu slišal oziroma si v kateri od naših publikacij prebral kaj takega, kar ti je pomagalo. Jehova pogosto tako odgovarja na molitve. K nekemu starešinu, ki je imel govor, je denimo pristopila sestra, ki je nekaj tednov prej doživljala veliko krivico. Ni se pritoževala nad svojo težavo, ampak mu je povedala, kako zelo je hvaležna za določene svetopisemske misli, ki jih je omenil v govoru. Ravno prave so bile za njene okoliščine in so jo zelo potolažile. Kako vesela je bila, da je obiskala ta shod!

¹⁴ Glede tega, kako Jehova pomaga, kadar molimo, razmisli o zgledu treh zapornikov, ki so med prestajanjem zaporne kazni spoznali biblijsko resnico in postali nekrščeni oznanjevalci. V zaporu so zaradi nekega nasilnega incidenta vsi zaporniki dobili določene dodatne omejitve. Zaradi tega so se uprli. Odločili so se, da naslednje jutro po zajtrku ne bodo odnesli krožnikov in da bodo tako pokazali, da protestirajo. Trije nekrščeni oznanjevalci so bili v precepu. Če se pridružijo uporu, bodo kršili Jehovov nasvet iz Rimljanom 13:1. Če se ne pridružijo, bi se jim lahko jezni sozaporniki maščevali.

¹⁵ Trije možje niso mogli komunicirati med sabo. Prosili so Boga za modrost. Naslednje jutro so vsi trije ugotovili, da so prišli do enakega sklepa – preprosto se bodo  odpovedali zajtrku. Ko so stražarji kasneje prišli po krožnike, pri teh treh niso našli ničesar. Kako veseli so bili, da jim je bil Tisti, ki posluša molitve, blizu! (Ps. 65:2)

Z zaupanjem glejmo v prihodnost

16. Kako se iz oznanjevanja vidi, da Jehova skrbi za ljudi, ki so podobni ovcam?

¹⁶ Oznanjevanje po celem svetu je še en dokaz, da Jehova skrbi za iskrene posameznike, ne glede na to, kje živijo. (1. Mojz. 18:25) Svoje služabnike lahko pogosto po angelih vodi do ovcam podobnih ljudi, tudi če ti živijo na področjih, do katerih še ni dospela dobra novica. (Raz. 14:6, 7) Bog je denimo po angelu vodil Filipa, oznanjevalca v prvem stoletju, da je prišel do etiopskega uradnika in mu pojasnil Pisma. S kakšnim izidom? Mož je sprejel dobro novico in postal krščen Jezusov sledilec. * (Jan. 10:14; Apd. 8:26–39)

17. Zakaj ne bi smeli postati preveč zaskrbljeni glede prihodnosti?

¹⁷ Ta stvarnost se bliža svojemu koncu in napovedane »boleče nadloge« se bodo nadaljevale. (Mat. 24:8) Cene hrane se lahko denimo precej zvišajo, zaradi povečanega povpraševanja, ekstremnih vremenskih razmer ali gospodarske nestabilnosti. Morda bo težje najti zaposlitev, zaposleni pa bodo morda pod večjim pritiskom, da delajo dlje. Kar koli se zgodi, pa vsem tistim, ki jim služenje Jehovu ostaja na prvem mestu in ki ohranjajo »oko preprosto«, ni treba biti pretirano zaskrbljeni. Vedo, da jih ima Bog rad in da bo skrbel zanje. (Mat. 6:22–34) Razmisli denimo o tem, kako je Jehova skrbel za Jeremija leta 607 pr. n. št., ko je Jeruzalem doživljal svoj viharni konec.

18. Kako je Jehova medtem, ko je bil Jeruzalem oblegan, dokazal, da ima rad Jeremija?

¹⁸ Proti koncu babilonskega napada na Jeruzalem so Jeremija zaprli v vežo straže. Kako bo prišel do hrane? Če bi bil na prostosti, bi jo lahko poiskal sam. Zdaj pa je bil povsem odvisen od tistih, ki so ga obdajali, in večina od njih ga je sovražila! Toda Jeremija ni upal v človeka, temveč v Boga, ki mu je obljubil, da bo skrbel zanj. Ali je Jehova držal svojo besedo? Vsekakor! Poskrbel je, da je Jeremija vsak dan dobil »hleb kruha [. . .], dokler ni bil ves kruh použit v mestu«. (Jer. 37:21) Jeremija, Baruh, Ebedmelek in drugi so to obdobje lakote, bolezni in smrti, preživeli. (Jer. 38:2; 39:15–18)

19. Kaj moramo biti odločeni delati, da bomo lahko kos vsemu, kar nas čaka v prihodnosti?

¹⁹ Da, »Jehova [. . .] upira oči v pravične in nagiba ušesa k njihovim ponižnim prošnjam«. (1. Pet. 3:12) Ali si vesel, da je nebeški Oče tako pozoren? Ali se počutiš varnega, ker veš, da te gleda tebi v dobro? Bodi torej odločen, da boš še naprej hodil z Bogom, ne glede na to, kaj bo s seboj prinesla prihodnost. Lahko smo prepričani, da bo Jehova vedno ostal blizu svojim zvestim služabnikom, tako da bo nanje očetovsko pozoren. (Ps. 32:8; beri Izaija 41:13.)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasniš?

• Kako lahko pokažemo, da hodimo z Bogom?

• Kako je Jehova pokazal, da ima rad Baruha?

• Kako Jezus kot Glava krščanske občine odseva Očetove lastnosti?

• Kako lahko mi pokažemo, da v teh kritičnih časih zaupamo Bogu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Krščanski starešine ravnajo danes podobno, kot je ravnal Jeremija z Baruhom, in tako odsevajo Jehovovo skrb

[Slika na strani 10]

Kako lahko Jehova pomaga ob pravem času?