Jehovova beseda je živa

Poudarki Prvega in Drugega pisma Korinčanom

APOSTOLU Pavlu je zelo mar za duhovno blaginjo občine v Korintu. Sliši, da so med tamkajšnjimi brati in sestrami spori. Dopuščajo nemoralo. Poleg tega so mu kot občina pisali in ga zaprosili, da bi jim pojasnil določene zadeve. Zato okoli leta 55 n. št. v Efezu na svojem tretjem misijonarskem potovanju napiše Korinčanom prvo od dveh pisem.

Drugo pismo, ki ga je očitno napisal samo nekaj mesecev pozneje, je nadaljevanje prvega. Razmere v korintski občini prvega stoletja kot tudi zunaj nje so bile v mnogočem podobne današnjim, zato je sporočilo, ki ga vsebujeta Pavlovi pismi Korinčanom, zelo dragoceno tudi za nas danes. (Heb. 4:12)

»BODITE BUDNI, OSTANITE NEOMAJNI [. . .], BODITE MOČNI«

(1. Kor. 1:1–16:24)

»V govorjenju bodite vsi soglasni,« spodbuja Pavel. (1. Kor. 1:10) Krščanske lastnosti temeljijo na enem samem »temelju«, Jezusu Kristusu. (1. Kor. 3:11–13) Pavel glede nekega nečistnika v občini naroči: »Odstranite hudobneža izmed sebe!« (1. Kor. 5:13) »Telo pač ni za nečistovanje, temveč za Gospoda,« pravi. (1. Kor. 6:13)

V pismu razpravlja tudi »glede tistega, o čemer [so mu] pisali«, tako da jim da praktične nasvete glede zakonske zveze in samskega stanu. (1. Kor. 7:1) Dotakne se krščanskega glavarstva, tega, da naj krščanski shodi potekajo urejeno, priskrbi dodatna zagotovila glede vstajenja in sokristjane spodbudi: »Bodite budni, ostanite neomajni v veri, bodite možati, bodite močni.« (1. Kor. 16:13)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:21 – Ali Jehova res rešuje verujoče z »neumnostjo«? Ne. Toda ker »svet po svoji modrosti Boga ni spoznal«, uporablja za rešitev ljudi to, kar se zdi temu svetu neumno. (Jan. 17:25)

5:5 – Kaj pomenijo besede »takšnega [hudobnega] človeka izročite Satanu v uničenje mesa, da bi bil v Gospodovem dnevu duh obvarovan«? Človek, ki neskesano hudo greši in je zato izobčen, spet postane del Satanovega hudobnega sveta. (1. Jan. 5:19) Zato je Pavel o takšnem govoril, kakor da je bil izročen Satanu.  Zaradi izobčenja takšnega človeka je uničen (oziroma iz občine odstranjen) škodljiv vpliv, zaradi česar lahko občina ohrani svojega duha oziroma prevladujoče stališče. (2. Tim. 4:22)

7:33, 34 – Kaj so »zadeve sveta«, za katere skrbi poročen moški oziroma ženska? Pavel je s tem mislil na vsakdanje reči, ki se jim morajo posvečati poročeni kristjani. To so denimo skrb za hrano, obleko in dom. Sem nikakor ne spadajo slabe stvari, običajne za ta svet, ki naj bi se jih ogibali vsi kristjani. (1. Jan. 2:15–17)

11:26 – Kako pogosto naj bi obhajali slovesnost v spomin na Jezusovo smrt, glede na to, da je Pavel uporabil izraz »kadar koli«, in do kdaj naj bi jo obhajali? Pavel z izrazom »kadar koli« ni hotel reči, da maziljeni kristjani obhajajo spominsko slovesnost pogosto (večkrat na leto), temveč da »oznanja[jo] smrt Gospoda« vsakič, ko uživajo simbole na spominski slovesnosti, torej enkrat letno, na 14. nisan. To slovesnost obhajajo, vse »dokler [Gospod] ne pride« oziroma jih ne obudi v nebeško življenje. (1. Tes. 4:14–17)

13:13 – V katerem smislu je ljubezen večja od vere in upanja? Ko se bo »tisto, kar upamo,« uresničilo in »utemeljeno pričakovanje« tega, v kar upamo, izpolnilo, nekateri vidiki vere in upanja ne bodo več potrebni. (Heb. 11:1) Ljubezen je večja od vere in upanja v tem smislu, da bo ostala za večno.

15:29 – Kaj pomeni, da se ljudje »dajejo krstiti zato, da bi bili mrtvi«? Pavel ni hotel reči, da bi se živi morali krstiti za tiste, ki so umrli in niso bili krščeni, kot to namigujejo nekateri biblijski prevodi. Govoril je o kristjanih, ki so maziljeni s svetim duhom in s krstom stopijo v življenje, v katerem morajo ohraniti svojo značajnost do smrti, zatem pa so obujeni v duhovno življenje.

Pouk za nas:

1:26–31; 3:3–9; 4:7. Če se ne bahamo, temveč se ponižno hvalimo z Jehovom, prispevamo k enotnosti občine.

2:3–5. Pavla je med oznanjevanjem v Korintu, središču grške filozofije in učenosti, morda skrbelo, ali bo lahko svojim poslušalcem priskrbel dokaze, ki bodo zanje dovolj prepričljivi. Vendar ni dovolil, da bi ga strah ali lastne pomanjkljivosti ovirale pri izpolnjevanju naloge, ki jo je dobil od Boga. Tudi mi ne bi smeli dovoliti, da bi v okoliščinah, ki jih nismo vajeni, nehali oznanjevati dobro novico o Božjem kraljestvu. Kakor Pavel lahko zaupamo Jehovu, da nam bo pomagal.

2:16. Imeti »Kristusov um« pomeni vedeti, kako razmišlja Kristus in zakaj tako razmišlja, razmišljati kakor on, dobro poznati njegovo osebnost in ga posnemati v ravnanju. (1. Pet. 2:21; 4:1) Zato je zares pomembno, da natančno preučujemo njegovo življenje in delovanje!

3:10–15; 4:17. Morali bi skrbno premišljevati o tem, kako poučujemo in pridobivamo učence, ter se v tem izboljševati. (Mat. 28:19, 20) Če namreč ne poučujemo dobro, naš učenec ne bo prestal preizkušenj vere, mi pa bomo doživeli tako bolečo izgubo, da bomo sicer rešeni, vendar tako, kakor da bi bili »rešen[i] skozi ogenj«.

6:18. »Bež[ati] pred nečistovanjem« ne pomeni le varovati se dejanj, ki spadajo k porneíi, temveč tudi pornografije, moralne nečistosti, sanjarjenja o spolnosti in flirtanja – vsega, kar lahko vodi v nečistovanje. (Mat. 5:28; Jak. 3:17)

7:29. Zakonca bi morala paziti, da se ne bi toliko zaposlila drug z drugim, da bi delo za Kraljestvo v njunem življenju prišlo na drugo mesto.

10:8–11. Ko so Izraelci godrnjali nad Mojzesom in Aronom, je bil Jehova zelo prizadet.  Zato se je modro varovati tega, da ne bi postali godrnjači.

16:2. Za napredovanje dela v prid Kraljestva bomo lahko stalno finančno prispevali, če bomo vnaprej načrtovali in če bomo prispevali sistematično.

»ŠE NAPREJ SE [. . .] IZBOLJŠUJTE«

(2. Kor. 1:1–13:14)

Pavel v drugem pismu pove Korinčanom, da bi morali skesanemu grešniku, ki je bil pograjan, »iz vsega srca odpustiti in ga potolažiti«. Čeprav jih je s svojim prvim pismom razžalostil, jim v drugem odkrije, da je vesel, da jih »je ta žalost navedla, da [so] se pokesali«. (2. Kor. 2:6, 7; 7:8, 9)

Pavel spodbuja Korinčane, naj bodo »obilni« v »dajanju«, »kakor [so] v vsem obilni«. Zatem odgovori svojim nasprotnikom, na koncu pa vsem svetuje: »Še naprej se veselite, izboljšujte, tolažite, bodite soglasni, prizadevajte si za mir.« (2. Kor. 8:7; 13:11)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:15, 16 – V katerem smislu smo »Kristusov prijeten vonj«? Tako je zato, ker živimo po Bibliji in oznanjujemo njeno sporočilo drugim. Tistim, ki so nepravični, se tak »vonj« morda upira, za Jehova in tiste, ki so poštenega srca, pa je takšen »vonj« prijeten.

5:16 – Kaj pomeni to, da maziljeni kristjani »nikogar več ne pozna[jo] po mesu«? Na ljudi ne gledajo več meseno, torej ne dajejo več nikomur prednosti zaradi bogastva, rase, etničnega ali narodnostnega porekla. Pomembna jim je duhovna vez s soverniki.

11:1, 16; 12:11 – Ali je Pavel ravnal s Korinčani nerazumno? Ne. Res pa je, da so ga nekateri zaradi besed, ki jih je bil prisiljen izreči v bran svojega apostolstva, imeli za človeka, ki se rad hvali in je nerazumen.

12:1–4 – Kdo »je bil vzet v raj«? Najbrž je bil to Pavel sam. Biblija namreč ne omenja, da bi še kdo dobil takšno videnje, poleg tega je Pavel to omenil takoj zatem, ko je branil svoje apostolstvo. Verjetno je imel videnje o duhovnem raju, ki ga uživa krščanska občina v »času konca«. (Dan. 12:4)

Pouk za nas:

3:5. Ta stavek kaže predvsem na to, da kristjani lahko opravljajo sveto službo, ker jih za to ustrezno usposablja Jehova. To dela po svoji Besedi, svetem duhu in zemeljskem delu svoje organizacije. (Jan. 16:7; 2. Tim. 3:16, 17) Zato je dobro, da marljivo preučujemo Biblijo in na njej temelječe publikacije, vztrajno molimo za svetega duha ter redno obiskujemo krščanske shode in na njih sodelujemo. (Ps. 1:1–3; Luk. 11:10–13; Heb. 10:24, 25)

4:16. Jehova nas obnavlja »kot ljudi, kakršni smo znotraj«, zato bi morali redno imeti korist od tega, kar je pripravil za nas, in ne dopustiti, da mine dan, ne da bi razmišljali o duhovnih rečeh.

4:17, 18. Če se v stiski spomnimo, da je ta »trenutna in lahka«, bomo lažje ostali zvesti Jehovu.

5:1–5. Kako čudovito Pavel opiše, kakšne občutke imajo maziljeni kristjani glede svojega upanja, da bodo večno živeli v nebesih!

10:13. Na splošno velja, da bi morali oznanjevati po hišah samo na področju svoje občine, razen če nam je bila posebej dodeljena naloga, da pomagamo tam, kjer potrebujejo več oznanjevalcev.

13:5. Če se želimo »preizkuša[ti]«, ali smo v veri, moramo presojati svoje ravnanje po tem, kar se učimo iz Biblije. Če hočemo sami sebe »preverja[ti]«, moramo ugotavljati, kako močno vez imamo z Jehovom, kako izostrena je naša »zmožnost zaznavanja«, koliko je naših del, ki izvirajo iz vere, in kakšna so. (Heb. 5:14; Jak. 1:22–25) Če bomo ravnali po tem Pavlovem modrem nasvetu, bomo lahko nenehno hodili po poti resnice.

[Slika na straneh 26, 27]

Kaj pomenijo besede »kadar koli namreč jeste ta kruh in pijete iz tega keliha«? (1. Kor. 11:26)