Krivičen svet

ALI se strinjate, da živimo v krivičnem svetu? Prav gotovo se. Dejstvo je, da nam ne glede na naše sposobnosti in to, kako modro načrtujemo svoje življenje, ni zagotovljeno ne bogastvo ne uspeh, tudi hrana ne. Pogosto se zgodi tako, kot je rekel starodavni modri kralj Salomon: ‚Modri ne dobijo kruha niti pametni bogastva in ne razumni naklonjenosti.‘ Zakaj? Ker ‚čas in naključje zadevata vse,‘ odgovarja Salomon. (Propovednik 9:11, SSP)

‚Hudi čas, ki jih hipoma zadene‘

Da, »čas in naključje«, kar velikokrat pomeni, da smo ob napačnem času na napačnem kraju, pogosto pokvarita naše skrbno pripravljene načrte in velike upe. Po Salomonovih besedah se ljudje ‚kakor ribe ujamejo v pogubno mrežo, kakor ptice ujamejo v past [. . .] v hudem času, ki jih hipoma zadene‘. (Propovednik 9:12, SSP) Na milijone ljudi denimo neutrudno obdeluje zemljo, da bi priskrbeli hrano za svojo družino, na koncu pa jih zadene ‚hudi čas‘, ko ni dežja in jim suša uniči poljščine.

Ostala človeška družba želi pomagati, vendar tudi pomoč, ki jo nudi žrtvam ‚hudega časa‘, se pogosto zdi krivična. Na primer, v boju proti lakoti je v enem od preteklih let »vsa [afriška] celina v pomoč prejela le eno petino denarja v primerjavi z vsoto, ki so jo namenili za zalivsko vojno,« poroča neka vodilna agencija za pomoč. Ali je bilo pravično, da so bogate države porabile petkrat več denarja za vojno v eni državi, kot pa so ga porabile za odpravljanje bolečin in trpljenja, ki jih povzroča lakota po vsej celini? In ali je pravično, da v času gmotne blaginje, ki jo mnogi uživajo, vsak četrti človek na svetu še zmeraj živi v popolni revščini oziroma da vsako leto umre na milijone otrok zaradi bolezni, ki so sicer ozdravljive? To gotovo ni pravično!

 Seveda pri tem, ko ljudi ‚hipoma zadene hudi čas‘, ne gre vedno samo za »čas in naključje«. O našem življenju in prihodnosti odloča tudi kruto nasilje, na katerega nimamo prav nobenega vpliva. To vsekakor dokazuje dogodek, ki se je zgodil jeseni leta 2004 v severnoosetijskem mestu Beslan. Na začetku šolskega leta je bilo v boju med teroristi in varnostnimi silami ubitih na stotine ljudi, med njimi veliko otrok. Resda je bilo to, kdo je v tej tragediji umrl in kdo preživel, večinoma stvar naključja, vendar je bil temeljni vzrok teh ‚hudih časov‘ človeški spor.

Ali bo zmeraj tako?

»Ampak takšno je življenje,« pravijo nekateri, ko je govor o krivici. »Zmeraj je bilo tako in zmeraj bo.« Po njihovem mnenju bodo močni vedno zatirali šibke in bogati vedno izkoriščali revne. Pravijo, da bo vse to skupaj s ‚časom in naključjem‘ vplivalo na nas, vse dokler bo obstajala človeška družina.

Ali res mora biti tako? Ali bodo ljudje, ki pametno in modro uporabljajo svoje sposobnosti, sploh kdaj pravično nagrajeni za ves svoj trud? Ali lahko kdo trajno spremeni ta krivični svet? Premislite, kaj o tem govori naslednji članek.

 [Navedba vira slike na strani 2]

NASLOVNICA: Moški z otrokom: UN PHOTO 148426/McCurry/Stockbower

[Navedba vira slike na strani 3]

MAXIM MARMUR/AFP/Getty Images